SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Virtualni sprehod po predsedniški palači





Spoštovani gospe in gospodje,

na kratkem interaktivnem sprehodu skozi palačo si boste lahko podrobneje ogledali protokolarne in delovne prostore predsednika Republike Slovenije in izvedeli nekaj zanimivosti o dogodkih, ki potekajo v palači.

Interaktivni ogled Predsedniške palače je bil pripravljen ob 30-letnici slovenske samostojnosti in je od danes dostopen TUKAJ.

Na začetku ogleda nekaj pozornosti namenimo zunanjosti palače in njeni zgodovini. Predsedniška palača je tipska neorenesančna stavba s strogo zunanjostjo in razgibano, odprto notranjostjo. Značilnosti neorenesanse najdemo v simetričnosti gradnje in geometrijskih elementih, polkrožnih zaključkih in posnemanju naravnih materialov. Tloris palače je trapez s stranicama približno 40 krat 70 metrov, ki jih zaključujejo štirje rizaliti.

Predsedniška palača je med najlepšimi palačami v prestolnici in tudi vsej Sloveniji. Gradnja sega v čas po rušilnem potresu, ki je leta 1895 v Ljubljani uničil večino stavb uradov deželnih oblasti tedanje Avstro-Ogrske. Gradnjo palače, ki je potekala po načrtih arhitekta Emila von Försterja in inženirja Rudolfa Bauerja, sta zaznamovala močvirnato zemljišče in odkritje rimskega najdišča. Gradnja se je začela spomladi 1897, uporabno dovoljenje za prve prostore je bilo izdano leta 1898. Od tedaj je v palači delovalo več uporabnikov, med njimi deželna oblast dežele Kranjske; krajši čas Narodna vlada Države Slovencev, Hrvatov in Srbov; bila je sedež Dravske banovine in županov ljubljanske oblasti; po drugi svetovni vojni sta v njej delovala Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije ter ustavno sodišče, od leta 1975 pa predsedstvo Socialistične republike Slovenije. Po osamosvojitvi palačo uporabljata predsednik Republike Slovenije in njegov urad. Del palače je namenjen tudi protokolarnim prostorom predsednika vlade, generalnemu sekretariatu vlade in Protokolu Republike Slovenije.

V notranjost palače vstopamo skozi glavni protokolarni vhod, ki je na Prešernovi cesti in je eden od petih vhodov v stavbo. Vhod varujeta dva sedeča kipa, ki simbolizirata zakon (na desni) in moč (na levi). Izdelal ju je dunajski kipar Josef Bauer.

Ob posebnih priložnostih, kot so državni prazniki in drugi protokolarni dogodki na najvišji ravni, je ob glavnem protokolarnem vhodu postrojena častna straža pripadnikov Garde Slovenske vojske. Častna straža je pred Predsedniško palačo v počastitev državnih praznikov postrojena na predlog predsednika republike Boruta Pahorja.

Najlepši in osrednji prostori so v prvem nadstropju, kamor vodi osrednje stopnišče. Svod vélikega stopnišča nosita mogočna kipa Atlantov, ki ju je izdelal avstrijski kipar Theodor Friedl. Stopnišče je okrašeno z medeninastimi kandelabri Leopolda Tratnika in znamenitim kipom žrebca, kot ga je upodobil Janez Boljka.

Besedilo za točke:Atlant (Theodor Friedl)
Svod centralnega stopnišča, ki vodi do osrednjih prostorov Predsedniške palače, nosita mogočna kipa mitoloških Atlantov, ki ju je izdelal avstrijski kipar Theodor Friedl (1842–1900).
Kandelaber (Leopold Tratnik)
Osrednje stopnišče je okrašeno z medeninastimi kandelabri, ki jih je izdelal pasar Leopold Tratnik (1853–1930).
Žrebec (Janez Boljka)
Na vrhu osrednjega stopnišča stoji znameniti kip žrebca, kot ga je upodobil priznani slovenski umetnik Janez Boljka (1931–2013).

Osrednje stopnišče nas vodi v Véliko kristalno dvorano, ki je v samem središču Predsedniške palače. Največja dvorana palače je med najlepšimi v Sloveniji. Krasita jo dva čudovita lestenca iz muranskega stekla. Vélika kristalna dvorana je danes prizorišče državniških dogodkov najvišje ravni, kot so sprejemi tujih visokih gostov, vročitve državnih odlikovanj in predaje poverilnih pisem novih veleposlanikov. Dvorana je lahko tudi prizorišče svečanih obedov ali drugih sprejemov, okroglih miz, posvetov, novinarskih konferenc in drugih protokolarnih dogodkov.

Besedilo za točke:Veliki kristalni lestenec
Vélika kristalna dvorana Predsedniške palače je dobila ime po dveh imenitnih lestencih, izdelanih iz muranskega stekla. En lestenec naj bi tehtal več kot tono in pol.

Nasproti Vélike kristalne dvorane je velika sejna soba, preprosto imenovana soba 70. Nekdaj je bila sprejemna pisarna glavnega oblastnika, danes pa se uporablja za delovne pogovore večjega števila udeležencev ob različnih priložnostih, na primer ob dvostranskih pogovorih delegacije Republike Slovenije in delegacije tuje države, katere voditelj je na obisku pri nas.

Zdaj vstopamo v delovne in protokolarne prostore predsednika Republike Slovenije v prvem nadstropju palače. Dovolite nam, da vas ob tem posebej opozorimo na zbirko umetniških slik, ki so sicer v lasti Narodne galerije in so del vladne umetnostne zbirke, v kateri najdemo dela uveljavljenih slovenskih avtorjev.

Zlati salon je med manjšimi dvoranami, vendar je zaradi zlatih štukatur, po katerih je poimenovan, med najimenitnejšimi prostori Predsedniške palače. V Zlatem salonu predsednik republike sprejema šefe tujih držav na pogovor na štiri oči, v njem pa potekajo tudi srečanja ob drugih priložnostih, na primer s prejemniki državnih odlikovanj pred začetkom vročitvene slovesnosti, z novoimenovanimi veleposlaniki tujih držav po predaji poverilnega pisma in z drugimi pomembnimi gosti.

Iz Zlatega salona ogled nadaljujemo skozi predsobo dvorane France Bučar, kjer je otroški kotiček, v katerem so svoje posebno mesto v Predsedniški palači dobili otroci in njihovi izdelki. Razstavni prostor je bil urejen na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja, ki ob različnih priložnostih prejema pisma, risbice, ročno izdelane knjige in druge izdelke iz zakladnice otroške domiselnosti. Otroški izdelki protokolarnim prostorom na svojevrsten način vdihnejo nekaj otroške igrivosti in optimizma.

Besedilo za točke:Otroški kotiček
Otroški kotiček je posebna soba v Predsedniški palači, kjer so svoje mesto dobili otroci in njihovi izdelki. Razstavni prostor je bil urejen na pobudo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki je želel na ogled razstaviti domiselna pisma, čudovite risbice, ročno izdelane knjige in druge izdelke, ki jih je porodila otroška domiselnost. Otroški kotiček protokolarnim prostorom na svojevrsten način vdihne nekaj otroške igrivosti in optimizma.

Za otroškim kotičkom vstopamo v dvorano France Bučar, prvo od štirih dvoran Predsedniške palače, poimenovanih po očetih slovenske politične pomladi in državnosti. Odločitev o poimenovanju dvoran je predsednik republike Borut Pahor sprejel v luči 25-letnice samostojnosti Republike Slovenije kot izkaz hvaležnosti in počastitev spomina nanje in njihove zapuščine. Dvorana spada med prostore, namenjene za neformalne sestanke manjših skupin. Preostale tri dvorane so v severnem delu palače in jih bomo videli nekoliko pozneje.

Dvorani France Bučar sledi sprejemna pisarna predsednika republike, ki vodi do pisarne predsednika Republike Slovenije. Pisarna je v prvem nadstropju stolpa, ki povezuje severni in zahodni del palače, in ima obliko petkotnika. V tem prostoru so svojo pisarno imeli vsi dosedanji predsedniki republike, zanimivo pa je, da je bil prostor nekdaj kadilnica. V pisarni lahko vidite nekatera protokolarna darila Republike Slovenije ali nekaj osebnih daril, podarjenih predsedniku republike. Opazite lahko, da so vrata med vsemi sobanami na stežaj odprta. Poleg dni odprtih vrat, ko zunanji obiskovalci lahko obiščejo Predsedniško palačo, je politika odprtih vrat v notranjosti med novostmi, ki jih je uvedel predsednik republike Borut Pahor z namenom boljšega, bolj odprtega vzdušja in lažjega komuniciranja s svojimi najožjimi sodelavci.

Besedilo za točke:Portret Franceta Prešerna in doprsni kip Primoža Trubarja
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor poseben pomen daje slovenskemu jeziku, zato je v svoji pisarni izobesil portret našega največjega pesnika Franceta Prešerna in razstavil doprsni kip očeta slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja. »Jezik je temelj identitete vsakega naroda,« je prepričan predsednik republike Borut Pahor.
Akvarij z zlatimi ribicami
Akvarij z ribicami je v predsednikovi pisarni od začetka njegovega prvega mandata. Predsednikovi prvi ribici, Princeski I., se je kmalu pridružila Princeska II., ki jo je dobil v dar. Danes v novem akvariju z vso potrebno opremo prebivajo trpežne živorodne zlate ribice, ki so posebna zanimivost ob vsakem obisku otrok v predsednikovi pisarni.
Škrat, ki ga vidijo samo pridni otroci
Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Predsedniški palači pogosto obiskujejo otroci, ki si z zanimanjem ogledajo njegove prostore. Najbolj jih navdušujejo protokolarna darila, akvarij z zlatimi ribicami in zgodba o škratu, ki se skriva pod predsednikovo mizo in ga vidijo samo pridni otroci.

Ogled nadaljujemo skozi naslednje tri dvorane, poimenovane po očetih slovenske politične pomladi in državnosti. Trenutno smo v dvorani Ivan Oman, sprejemnem salonu predsednika republike, v katerem je tudi del knjižne zbirke Urada predsednika Republike Slovenije. Dvorana Ivan Oman je namenjena za srečanja z delegacijami v manjšem sestavu ali za druge pogovore, na primer posvetovanja z vodji poslanskih skupin v državnem zboru. V kotu je na posebnem mestu razstavljeno tudi Jabolko navdiha junakom človečnosti in upanja, ki so v času spopadanja z epidemijo koronavirusne bolezni covid-19 požrtvovalno in nesebično skrbeli, da je življenje teklo karseda normalno.

Besedilo za točke:Jabolko navdiha junakom človečnosti in upanja
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je 29. marca 2020 v Predsedniški palači virtualno podelil Jabolko navdiha junakom človečnosti in upanja, ki so v času spopadanja z epidemijo koronavirusne bolezni covid-19 požrtvovalno in nesebično skrbeli, da je življenje teklo karseda normalno. Izvirnik priznanja je v Predsedniški palači. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor podeljuje priznanje Jabolko navdiha posameznikom in organizacijam v znak občudovanja in hvaležnosti za njihova izjemna dejanja na različnih področjih družbenega življenja, ki navdihujejo druge ljudi. Avtor izvirne bronaste skulpture jabolka na kamnitem podstavku je priznani slovenski kipar Boštjan Štine.

Sledi dvorana Jože Pučnik, v kateri potekajo delovni pogovori z manj številčnimi delegacijami. V dvorani je na častnem mestu razstavljeno državno odlikovanje dr. Jožetu Pučniku. Dr. Pučnika je z redom za izredne zasluge leta 2006 posthumno odlikoval nekdanji predsednik republike dr. Janez Drnovšek za njegov življenjski prispevek k demokratizaciji, osamosvajanju in mednarodnemu priznanju Slovenije.

Besedilo za točke:Red za izredne zasluge dr. Jožetu Pučniku
Nekdanji predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je 9. junija 2006 z Ukazom o podelitvi odlikovanja Republike Slovenije posthumno odlikoval dr. Jožeta Pučnika (1932–2003) z redom za izredne zasluge. V ukazu je zapisano, da je dr. Jože Pučnik, veliki Slovenec in humanist, red za izredne zasluge prejel za življenjski prispevek k demokratizaciji, osamosvajanju in mednarodnemu priznanju Slovenije.

Zadnja od dvoran nestorjev slovenske države je dvorana Janez Drnovšek, v kateri je pisarna šefinje kabineta predsednika republike dr. Alje Brglez. Ko je bil dr. Janez Drnovšek predsednik vlade, je dr. Brglez vodila njegov kabinet. Zadnji dve sobi severnega dela palače sta skupno tajništvo šefinje kabineta in generalne sekretarke, v rizalitu, ki povezuje severni in vzhodni del palače, pa je pisarna generalne sekretarke urada Nataše Kovač.

Iz prostorov Urada predsednika Republike Slovenije proti osrednjemu stopnišču vodita dva hodnika. V prvem je razstavljena tako imenovana baronova miza. Monumentalna pisalna miza iz masivnega lesa, orehovega furnirja, bronastega okovja in usnja, finiširanega v polituri, je bila nekdaj last barona Žige Zoisa. Baronova miza je v Predsedniški palači razstavljena na pobudo njene lastnice, umetnice Jane Valenčič, ki je želela, da je tako pomembna zapuščina zgodovine Slovencev na ogled javnosti.

Besedilo za točke:Baronova miza
Monumentalna pisalna miza iz masivnega lesa, orehovega furnirja, bronastega okovja in usnja, finiširanega v polituri, je bila nekdaj last barona Žige Zoisa (1747–1819). V Predsedniški palači je razstavljena na pobudo njene lastnice, umetnice Jane Valenčič, ki je želela, da je tako pomembna zapuščina zgodovine Slovencev na ogled javnosti.

Na baronovi mizi je razstavljena zbirka neprecenljive zgodovinske vrednosti. Iconotheca Valvasoriana je faksimile 7.752 grafik, risb in akvarelov različnih formatov, ki jih je med letoma 1659 in 1672 na potovanjih po Evropi zbral znameniti slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor. Faksimile je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in obsega sedemnajst zvezkov.

Besedilo za točke:Iconotheca Valvasoriana
Iconotheca Valvasoriana je faksimile 7.752 grafik, risb in akvarelov različnih formatov, ki jih je med letoma 1659 in 1672 na potovanjih po Evropi zbral znameniti slovenski polihistor Janez Vajkard Valvasor (1641–1693). Faksimile sedemnajstih (17) zvezkov je izdala Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Vodja projekta in urednik faksimilirane izdaje je bil dr. Lojze Gostiša. Izvirna zbirka sicer obsega osemnajst (18) zvezkov, od katerih je eden žal izgubljen. Prvotno zbirko hrani nadškofijska Biblioteka Metropolitana v Zagrebu, saj je bil Vajkard Valvasor po izidu Slave vojvodine Kranjske obubožan in zato prisiljen prodati svoje imetje. Zbirko je tedaj kupil zagrebški škof Ignacij Aleksander Mikulić.
Portreti nekdanjih predsednikov Republike Slovenije
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je ob 25-letnici samostojnosti Republike Slovenije odločil, da v Predsedniški palači na posebno mesto izobesi portretne fotografije nekdanjih predsednikov republike – prvega predsednika Milana Kučana (1941–), dr. Janeza Drnovška (1950–2008) in dr. Danila Türka (1952–).

Vzdolž sprejemne pisarne predsednika republike, dvorane France Bučar in Zlatega salona teče osrednji hodnik Urada predsednika Republike Slovenije, v katerem je razstavljen izbor protokolarnih daril, ki jih je v času obeh mandatov prejel predsednik republike Borut Pahor. Izbor zajema darila, ki jih je predsednik Pahor prejel ob uradnih dolžnostih v tujini ali po Sloveniji. Kot last države – in ne predsednika republike osebno – so na ogled obiskovalcem Predsedniške palače.

Besedilo za točke:Pozlačena rokometna žoga
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je protokolarno darilo prejel ob delovnem obisku in udeležbi na 24. svetovnem prvenstvu v moškem rokometu v Državi Katar (14.–17. januar 2015).
Tadž Mahal
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je miniaturo znamenitega indijskega mavzoleja Tadž Mahal prejel v dar, ko sta z gospo Tanjo Pečar na uradnem obisku v Republiki Sloveniji gostila predsednika Republike Indije Rama Natha Kovinda in soprogo Savito Kovind. To je bil prvi obisk indijskega predsednika v Sloveniji.
Na hodniku so razstavljena tudi nekatera najvišja odlikovanja tujih držav, ki jih je prejel predsednik republike Borut Pahor, prostor pa krasi tudi edinstvena zastava Republike Slovenije, na kateri so zbrani podpisi najodličnejših slovenskih športnic in športnikov.

Besedilo za točke:Zastava slavnih
Tako imenovana Zastava slavnih je edinstvena zastava Republike Slovenije, na kateri so zbrani podpisi najodličnejših slovenskih športnikov in športnic, med drugim smučarke Tine Maze, športne plezalke Janje Garnbret, kolesarja Primoža Rogliča, košarkarja Luke Dončića in drugih.

Spoštovani gospe in gospodje,

virtualni ogled Predsedniške palače je končan. Upamo, da ste z nami preživeli nekaj zanimivih minut.

Vse, ki bi si Predsedniško palačo želeli ogledati tudi v živo, prijazno vabimo, da to storite na dnevih odprtih vrat, ki na pobudo predsednika republike Boruta Pahorja potekajo ob vsakem državnem prazniku z izjemo novoletnega dne in dneva spomina na mrtve. Doslej je Predsedniško palačo obiskalo že več kot 25.000 obiskovalcev vseh starosti, tudi iz tujine.

Za dodatne informacije smo vam v uradu predsednika republike z veseljem na voljo na elektronskem naslovu prijave.dov@predsednik.si.

Dobrodošli!