SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

V Predsedniški palači s posebno slovesnostjo obeležili mednarodni dan invalidov

Ljubljana, 3. 12. 2020 | sporočila za javnost

Ob mednarodnem dnevu invalidov So predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Igor Zorčič in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša s posebno slovesnostjo obeležili mednarodni dan invalidov. Predsednik republike in gospod Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, sta ob tem imela priložnostni nagovor. Obeležitve se je udeležil tudi gospod Dane Kastelic, predsednik Sveta za invalide Republike Slovenije.


Ob mednarodnem dnevu invalidov trije predsedniki vsako leto tradicionalno priredijo sprejem za predstavnike invalidskih organizacij. Ker letos zaradi trenutnih epidemioloških razmer to ni bilo mogoče, so predstavniki in člani invalidskih organizacij obeležitev spremljali v neposrednem prenosu na spletni strani www.predsednik.si. 

Govor predsednika republike v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

"Spoštovani predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije,

spoštovani predsednik Sveta za invalide Republike Slovenije,

spoštovani predstavniki invalidskih in drugih organizacij, ki srbite za pravice invalidov in nas tokrat zaradi okoliščin spremljajo v neposrednem prenosu,

spoštovani gospod predsednik Državnega zbora in

spoštovani gospod predsednik vlade.

3 decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov - mednarodni dnevi nam dajo priložnost, da opozorimo na globalne probleme, izzive prihodnosti, pozdravimo napredke in zastavimo načrte za prihodnost.

Letos je drugačna obeležitev. Ne poteka v navzočnosti predstavnikov organizacij, društev in združenj, ki še posebej v tem času, tankočutno spremljajo položaj in pravice invalidov.

Letošnje leto je tudi v znamenju soočanja s posledicami nove koronavirusne bolezni, ki se je globoko zarezala v našo družbo. Zato je posebno pozornost pri sprejemanju ukrepov za blažitev posledic potrebno še posebej nameniti vsem ranljivim skupinam.

Slovenija je med 153 podpisniki leta 2006 ratificirane Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov.

Državni zbor je leta 2008 sprejel Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov.

Vlada Republike Slovenije je 6 let kasneje sprejela Uvodno poročilo o uresničevanju in implementaciji Konvencije o pravicah invalidov in ga poslala na OZN.

Konvencija je zgodovinsko pomemben dokument, saj je prvi pravno zavezujoč dokument Združenih narodov s področja invalidskega varstva, ki bo zagotovil uveljavljanje človekovih pravic oziroma načela enakih možnosti in enake obravnave ter preprečevanja diskriminacije, ki jo doživljajo invalidi na različnih področjih življenja.

Država zagotavlja spoštovanje in izvajanje deklaracije Združenih narodov, Standardnih pravil za izenačevanje možnosti invalidov in Konvencije o pravicah invalidov ter uveljavljanje Madridske deklaracije, v kateri je nakazana vizija pozitivnih ukrepov za socialno vključenost in nediskriminacijo evropskih invalidov.

Pozdravljam prizadevanja Varuha Republike Slovenije, ki je v aktualnem poročilu predlagal 27 priporočil, ki zadevajo položaj in pravice invalidov.

Lani junija sem podprl pobudo o umestitvi slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Prepričan sem, da je treba tudi na ustavni ravni zavarovati pravice manjšin in jim omogočiti polno uveljavljanje človekovih pravic in svoboščin. 14. novembra 2014 smo v Sloveniji prvič obeleževali dan slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji, ki ga je vlada razglasila v začetku tistega leta.

Sprejeli smo Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Zakon o osebni asistenci. Zgolj sprejem sicer nikakor ne pomeni, da dosledno živita tudi v praksi vsakdana. Pripombe so vsekakor vredne upoštevanja. Kaže jih namreč praksa vsakdana.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov preprečuje in odpravlja diskriminacijo, saj z njim postajajo invalidi ne glede na vrsto in stopnjo invalidnosti enakopravni člani naše družbe. Velik pomen pa pripisuje tudi vsem invalidskim organizacijam, ki v realnem življenju skrbijo za zaščito njihovih pravic.

Zakon o osebni asistenci je prinesel velik in težko pričakovan dosežek na področju povsem konkretne pomoči uporabnikom pri vseh njihovih opravilih doma in izven doma, saj gre za individualno in za invalida dostojanstveno skrb, prilagojeno njegovim potrebam in željam. Imeti osebnega asistenta je bila namreč dolgoletna želja številnih invalidov.

Vsako leto doslej smo sicer ugotavljali napredek. Vendar moramo biti hkrati pozorni tudi na dejstvo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v obravnavo sprejelo tožbo dveh slovenskih invalidov proti državi zaradi nedostopnosti volišč.

V časih, ko se vsi soočamo s stiskami, moramo še posebno pozornost nameniti najšibkejšim med nami. Invalidi so pogosto osamljeni, s še večjimi problemi kot so jih imeli doslej. Nizke invalidnine in posledična revščina, težka zaposljivost ob vse večjem odpuščanju, številne zdravstvene težave in nerazumevanje njihovih težav, vodijo k povečevanju psiholoških stisk.

Nasilje, družinsko nasilje, verbalno in psihično, v naši družbi narašča. Na preizkušnji je dostojanstvo slehernika. Ko ga izgubiš, si izgubil mnogo več, kot pomeni zgolj beseda. Zato se moramo vzdržati vsake izjave in dejanja, ki jo lahko kdo razume kot žaljivo, nestrpno ali celo sovražno.

Tudi invalidi pozivajo k spoštovanju nediskriminacije. Prav diskriminacija namreč vsakogar boli, še zlasti tiste, ki se že tako pogosto počutijo odrinjeni na rob družbe. Naredimo več kot je zgolj nujno potrebno, pazimo na besede, ki lahko ranijo in dejanja, ki ne ostajajo neopažena. Zlasti nespoštovanje pravic slehernika. Spoštovanje dostojanstva je namreč naša velika dolžnost.

Ob mednarodnem dnevu invalidov želim veliko priznanje zahvalo izraziti vsem, ki na pomagate invalidnim osebam. Pohvala gre predvsem številnim društvom in združenjem invalidov, ki vsako na specifičnem področju skrbi za članice in člane, jim vliva moč in upanje, kar je v težkih časih nujno potrebno.

Če kdaj, je letos priložnost za iskreno zahvalo, pa tudi vzpodbudo ljudem, ki jim je prostovoljstvo blizu. Vsak, še tako majhen korak, bo namreč nekoga osrečil. In veriga dobrih ljudi in njihovih nesebičnih dejanj je vse daljša. Prostovoljstvo je trden del slovenske duše in našega značaja. To smo že večkrat dokazali, stopili skupaj in premagali najtežje izzive.

In ker smo ravno na začetku tako posebnega decembra, je priložnost tudi za čestitke. Posebne, brez stiskov rok in objemov, a vendar še kako iskrene.

Naj bo letos lepa beseda močnejša od vseh preteklih dejanj.

Srečno in predvsem zdravo 2021 vam želim."




Govor predsednika NSIOS gospoda Boruta Severja.
      Govor predsednika NSIOS 3.12.2020.docx

      Obeležitev mednarodnega dne invalidov
      Foto: Daniel Novakovič / STA