SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Pogovor predsednika republike za STA: Ob 30-letnici države smo lahko ponosni, a boljši smo, če delamo skupaj

Ljubljana, 21. 6. 2021 | sporočila za javnost, intervjuji

Pogovor predsednika republike za STA: Ob 30-letnici države smo lahko ponosni, a boljši smo, če delamo skupaj
Mojca Zorko in Barbara Štrukelj

https://www.sta.si/2913374/predsednik-pahor-za-sta-ob-30-letnici-drzave-smo-lahko-ponosni-a-boljsi-smo-ce-delamo-skupaj?q=pahor

Ljubljana, 18. junija - Predsednik republike Borut Pahor je ob 30-letnici samostojne Slovenije prepričan, da smo lahko ponosni na doseženo. A velike stvari smo dosegli, ko smo delali skupaj. To početi brez velikopoteznih ciljev pa je prvina, ki jo šele osvajamo, je dejal v pogovoru za STA. Politika nima moči za globlji razkol naroda in to se bo pokazalo na volitvah, meni.

Pogovor predsednika republike za STA: Ob 30-letnici države smo lahko ponosni, a boljši smo, če delamo skupaj
Foto: Daniel Novakovič/STA

Pahor, ki je bil na najvišjih položajih aktiven v politiki ves čas samostojne Slovenije, je spomnil, da so v politiki in med ljudmi vedno obstajale razlike. "Toda bila so obdobja, ko je obstajal dialog in se je iskalo načine za premoščanje razlik, in so obdobja - in žal je zdaj tako -, ko je le malo notranje potrebe po dialogu in sodelovanju," je navedel.

Na številnih prireditvah, ki se jih udeležuje, zaznava, da na bučen odziv znova naletijo izjave, ki so usmerjene proti političnemu nasprotniku. "Ljudje so srečni, da lahko izžvižgajo tistega, ki ga ne marajo. V boljših časih se je predvsem poudarjalo tisto, kar je skupno, oziroma je vsak izpostavljal svoje programske posebnosti, zdaj pa se stigmatizira razlike pri drugih," je dejal.

Med ljudmi je zaznati razkol, ki je navzoč v politiki. "Vendar pa ocenjujem, da ne seže tako globoko, kot meni strankarska politika. Politika nima take moči, da bi močno čustveno razmajala slovensko ljudstvo, ni tako ultimativno močna, tako odločujoča za njihovo bivanje, kot mislijo premnogi strankarski veljaki in če imam prav, se bo to reflektiralo na volitvah," je navedel.

Bi se pa ta razkol naroda lahko poglobil "ob malomarnem vedenju", če bi politični razkol trajal dlje in bi "postajal strukturne narave". "To pa bi bila za Slovenijo velika nevarnost, da bo upehala svoj razvoj, da ne bomo dosegli ciljev in stopnje okrevanja po epidemiji, ki bi jo lahko," je prepričan.

Trenutno namreč po njegovih ocenah "ne živimo izgubljenega časa", Slovenija se pomika naprej, "vendar je pa dejstvo, da kadar smo delali skupaj, smo naredili bolje, več in v skupno zadoščenje", v nasprotnem primeru je sledilo razočaranje.

Zato bo po njegovem mnenju "opozicija toliko bolj verodostojna kot alternativa vladi, če se bo vedla drugače v smislu, da bo bolj vključujoča, bolj predana vrednotam, za katerimi sicer politično stoji - torej demokratičnemu dialogu in iskanju kompromisov". "Zdi pa se mi, da je bolj dosledno privzela obnašanje vladne koalicije in največje vladne stranke".

"Na volitve bomo lahko gledali z upanjem, če bomo videli spremembo v političnem obnašanju kot alternativo. Tisti, ki se zaveda svoje morebitne odgovornosti za vodenje vlade in države, mora vedeti, da sedanje politično vedenje ni vzdržno. Če hoče dobro vladati, mora že začeti graditi alternativo," je prepričan.

Ob tem svari, da zgolj volitve ne bodo prinesle sprememb, tudi če bi prišlo do menjave oblasti. "Deloma bo za koga, ki je proti aktualni vladi, to olajšanje, a iz svoje izkušnje kot nekoga, ki je premagal aktualnega predsednika vlade, povem, da to olajšanje traja kratek čas. Potem pa ljudje pričakujejo, da se uspešno naslavljajo njihovi problemi, vi jih pa ne morete, ker imate paraliziran diskurz," je navedel.

Na vprašanje, ali meni, da bodo naslednje parlamentarne volitve redne ali predčasne, je dejal, da na to nima pristojnosti vplivati. "Vsekakor si nisem želel volitev v času covidne krize. Zdelo se mi je, da kadarkoli bi v tem času nastopila politična kriza, bi to poglobilo tudi zdravstveno krizo," je pojasnil.

Prav tako si želi, da politične krize ne bi bilo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU, saj bi škodovala možnosti Slovenije, da si okrepi ugled v mednarodnem prostoru. "Ne bo pa to tako usodno, kot bi bilo v času epidemije in se mi zdi vendarle pomembneje, da slovenska politika oceni, ali bo večja škoda narejena, če se zaradi predsedovanja vztraja pri vladi, ki jo imamo, ali pa se sprejme odločitev, da se gre na volitve," je navedel.

Zaradi prepričanja, da je v krizi treba stopiti skupaj, je v boju z epidemijo covida-19 tudi konstruktivno sodeloval z vlado. To sodelovanje je po njegovih besedah poganjal premier Janez Janša.

Sam bi si želel več sodelovanja tudi med koalicijo in opozicijo. "Zaradi teh ali onih razlogov pa je opozicija precej hitro rekla, da se distancira od sodelovanja pri tem, vlada pa se ni potrudila, da bi res iskreno poskusila pritegniti opozicijo k sodelovanju," je ocenil in dodal, da je vlada posegla tudi po potezah, ki jih ljudje niso razumeli kot nujne za reševanje njihovih zdravstvenih, gospodarskih in socialnih stisk.

Kljub temu za zdaj ostaja pri vtisu, da se je Slovenija pri boju z epidemijo odrezala dobro. "To je sicer težko reči, če vemo, da je več kot 4700 ljudi izgubilo življenje, če vemo, da bi lahko bil kak ukrep sprejet prej ali drugače, vendar pa moramo biti pošteni in reči, da v primerjavi z drugimi državami v tem iskanju rešitev nismo bili zelo drugačni.

Ljudi je pozval, naj se cepijo, če je to le mogoče, saj je cepljenje edina strateška rešitev, ki jo imamo. Dvomov, ki spremljajo cepljenje, pa po njegovem mnenju "ni možno odpraviti z represivnim pristopom, ampak s prijaznim nagovarjanjem, zakaj je to dobro za ljudi in za skupnost". Ob tem pa je opozoril tudi na odgovornost posameznika, da s cepljenjem pomaga zaščititi sebe in druge.

Ko gre za gospodarsko okrevanje in stanje javnih financ po epidemiji, pa je dejal, da dogajanje pozorno spremlja. Ocene strokovnjakov so, da nas ob pričakovani gospodarski rasti "ne bi smela boleti glava", če le ne bo nekih novih presenečenj na monetarnem področju, ko gre za ceno denarja, inflacijo in podobno.

Načrt za okrevanje in odpornost pa bo tisti, ki bo določal, kdo bo iz krize izšel kot zmagovalec. Ko gre za slovenskega, bi bilo po njegovem mnenju lažje, "če bi ga delali skupaj", a "kar je, je, pomembno bo, kako bo vse skupaj izvajano in kontrolni mehanizem bo moral biti močan".

Opozoril pa je, da ima Slovenija že od prej zaostanke na določenih področjih in ti se bodo po epidemiji bržkone še poglobili. Zato bi si želel ambiciozen pristop, tudi s strukturnimi reformami.

Eno takih področij je zagotovo zdravstvo, ki je zanj vprašanje prve kategorije. "Ko se nekdo postavlja v vlogo predsednika prihodnje vlade, mora imeti to razčiščeno - kako bo zdravstveni sistem reagiral na sindemijo, da ne bi zašli v hude strukturne probleme zagotavljanja zdravstvenega varstva ljudi. Že pred epidemijo smo se kregali o tem, pa ne dovolj naredili," je spomnil. Obenem pa izpostavil, da je javno zdravstvo med epidemijo pokazalo svojo kvaliteto in nenadomestljivost.

Med aktualnimi izzivi Slovenije je predsedovanje Svetu EU, pri čemer je "prva naloga, ki nas čaka, Severna Makedonija", je navedel predsednik. Meni, da "moramo najti način, da Bolgarija da zeleno luč Severni Makedoniji", se pa zaveda, da ne bo enostavno. "Zdi se, da je celo več možnosti, da bi dobila zeleno luč Albanija," je dejal, a dodal, da bi bilo z vidika Severne Makedonije to precej tragično. "To za Evropo ni več politično, ampak moralno vprašanje," je ocenil.

Premiki pri širitvi EU so pomembni tudi za stabilnost na Zahodnem Balkanu. Da je dogajanje tam resno, kaže po Pahorjevem mnenju tudi izvršni ukaz ameriškega predsednika Joeja Bidna za zamrznitev premoženja in prepoved vstopa v ZDA vsem tistim, ki prispevajo k destabilizaciji položaja na tem območju.

Naloga Slovenije bo pri tem težja po zgodbi z non-paperjem, s katerim se povezuje Slovenijo. "Ne poznam razlogov za to povezovanje. Škoda pa je bila narejena," je priznal Pahor, a dodal, da so uspeli z njegovimi pogovori z voditelji držav Zahodnega Balkana v okviru procesa Brdo-Brioni in pogovori v Bruslju zadevo nekako sanirati. Zato mu tudi ni jasno, zakaj je bilo treba z dvigom stopnje tajnosti z dokumenta nekdanjega predsednika Milana Kučana znova spomniti na to.

Ocenjuje, da se slovenska vlada zaveda, da bi bilo pomembno, da francoskemu predsedovanju prepustimo neko dediščino, neke rešitve tudi v okviru Konference o prihodnosti Evrope. Pri čemer bi bilo dobro, da v sklepni dokument pripeljemo vrednote, ki Evropo še vedno držijo skupaj in pokažemo, da jih še vedno razumemo enako, je dejal. Med njimi, kot je navedel, sta tudi medijska svoboda in vladavina prava.

Kot je pojasnil, je namreč v vzhodni Evropi v zadnjem desetletju prišlo do fenomena, ko je začel del politike, mestoma tudi prevladujoč, razumevati nekatere temeljne vrednote drugače, kot jih razume zahod. Začel se je sklicevati na dve posebni okoliščini: komunistično izkušnjo in rusko izkušnjo. Zaradi odsotnosti demokratične tradicije imajo te države pravico videti te temeljne vrednote na drug način, meni.

A če te vrednote razumemo različno, bo imela EU silovite tenzije navznoter, to se je pokazalo pri sprejemanju ukrepov za okrevanje, je opozoril. Obenem pa opozarja, da gre za vzajemen problem in da tudi Zahodna Evropa ne sme tega samo obsojati, ampak mora razumeti. Ne pomeni pa to, da mora to sprejeti.

Izpostavil je, da se Slovenija ni pridružila EU zato, ker bi drugače razumela te vrednote, "ampak ker smo jih hoteli razumeti na isti način kot oni". Tudi zato si želi, da bi še pred predsedovanjem rešili vprašanja financiranja STA in imenovanja delegiranih tožilcev.

Želi si tudi, da bi se v času tega predsedovanja vsi odgovorno obnašali. "Vse se začne že pri osebnih sporočilih," je dodal. Glede polemik, v katere se je spustil premier Janša z nekaterimi bruseljskimi funkcionarji, pa je Pahor dejal le, da ne gre le za vprašanje vljudnosti, pač pa politične presoje.

Ko gre za mednarodno politiko, Pahor ocenjuje, da je za Slovenijo pomembna verodostojna in zares konsekventna vrnitev ZDA k multilateralizmu. "Za nas je multilateralizem varno ogrodje, v katerem smo kot majhna država lahko aktivni in varni," je spomnil.

Se pa atlantski odnosi prevešajo v pacifiške, zahodnemu svetu se očitno obeta neka sprememba politike do Kitajske. "To je neka politika, ki smo je bili doslej vajeni do Rusije. Zahodni svet je spoznal, zlasti ZDA, da je Kitajska njen glavni tekmec za prevlado v svetu in zdaj tukaj veže nase vse zaveznice," je ugotavljal. Evropa ima pri tem sicer pravico do neke mere svojega lastnega, avtonomnega stališča, je izpostavil.

Tudi za Slovenijo se mu zdi pomembno, da kot suverena država vzdržuje dialog z Rusijo in Kitajsko. "To seveda ne pomeni, da se bomo izvzeli iz skupne politike do Kitajske, ampak mislim, da Slovenija ni edina država, ki preizprašuje svoje pozicije," je navedel.

Eden od izzivov aktualnega Pahorjevega mandata so tudi kadrovske odločitve, saj ob negotovih razmerjih v DZ tudi kandidati, za katere vodje poslanskih skupin napovejo podporo svojih poslancev, ne pridejo skozi parlamentarno sito. Pahor bi si kljub temu želel, da v okviru svojega mandata zaključi vse naloge, obenem pa se zaveda, da bo težko zlasti pri ustavnem sodniku.

Ob koncu že svojega drugega predsedniškega mandata pa bo končal politično pot. "Ne vem, kam me bo vodila pot. Imam še leto in pol, da razmislim. Ne delam še načrtov, ampak vem, da ti niso povezani s politiko," je sklenil pogovor za STA predsednik republike.