SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike je ob državnem prazniku vrnitvi Primorske matičnemu narodu na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji Vlasti Pacheiner Klander in dr. Primožu Krečiču

Ljubljana, 15. 9. 2022 | sporočila za javnost

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je danes, ob državnem prazniku vrnitvi Primorske matičnemu narodu, na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji.

Vlasta Pacheiner Klander je prejela medaljo za zasluge za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti. Dr. Primož Krečič pa je prejel medaljo za zasluge za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici.

Predsednik republike je ob državnem prazniku vrnitvi Primorske matičnemu narodu na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državni odlikovanji Vlasti Pacheiner Klander in dr. Primožu Krečiču
Foto: Nebojša Tejić/STA

Utemeljitvi:

Za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti prejme Vlasta Pacheiner Klander medaljo za zasluge.

Vlasta Pacheiner Klander je prevajalka, literarna zgodovinarka in raziskovalka. Zelo mlada, takoj po diplomi na Oddelku za svetovno književnost in literarno teorijo na ljubljanski filozofski fakulteti, je na pobudo profesorja Antona Ocvirka študij nadaljevala na indijski univerzi Benaras Hindu v Varanasiju. S tem je bila njena poklicna pot začrtana – dve leti je v Indiji študirala staroindijsko kulturno zgodovino in nato opravila svoj prvi prevod iz sanskrta. Po vrnitvi v Slovenijo, od leta 1962 naprej, je bilo njeno prevajalsko in literarnoteoretično delo šest desetletij posvečeno staroindijski, sanskrtski književnosti, ki so jo prav njeni prevodi odkrivali slovenskim bralcem.

Šestdeseta leta dvajsetega stoletja so odprla okno marsikateri novi študijski smeri, na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je začel študij orientalistike in spoznavanja staroindijske dramatike, književnosti in poetike. Vlasta Pacheiner Klander je bila od svojega prvega velikega prevoda, filozofsko-religioznih pesnitev Bhagavadgita v letu 1970, naprej eden temeljnih oglov v zgradbi te za Slovence popolnoma nove vednosti.

Prepričana je bila, da sodijo dela velikih svetovnih književnosti v dediščino vsakega kulturnega naroda. Prvemu prevodu, Pesmi o Savitri, so zato v slovenščino kmalu sledile najznamenitejša sanskrtska drama, Šakuntala, številne pesmi in pesnitve, leta 1970 najslavnejša staroindijska filozofsko-religiozna pesnitev Bhagavadgita in dvajset let pozneje še vélika indijska epopeja Mahabharata. Zaradi dolgoletnega in posvečenega dela Vlaste Pacheiner Klander smo Slovenci dobili vpogled v temeljna dela te pomembne svetovne književnosti, spoznali največjega indijskega pesnika in pisatelja, Nobelovega nagrajenca Rabindranatha Tagoreja, ob tem pa je vzbrstela slovenska indologija in postavila slovensko primerjalno književnost ob bok večjim, ki so se temu področju posvečale že mnogo prej.

Njeno delo so predstavile številne znanstvene razprave, članki in monografije. Vlasta Pacheiner Klander je ob tem poskrbela tudi za številne pregledne zbirke, pripravljala dragocene radijske oddaje in televizijske prispevke. Razumela je, da njeno delo ni le slovenjenje in prepesnitev; slovenskim bralcem je odkrivala nove svetove in jim omogočala, da so jih znali sprejemati ter se v njih znajti.

Za prevajalski opus, ki ga je leta 2005 zaokrožila antologija vedske poezije Ko pesem tkem, je prejela Sovretovo nagrado, najpomembnejše slovensko priznanje za književne prevajalce.

Vlasta Pacheiner Klander je več kot desetletje vodila seminar iz prevajanja sanskrtskega jezika na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje ter orientalistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter gostovala kot predavateljica staroindijske poetike na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Je tudi dolgoletna raziskovalka in strokovna sodelavka na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Država se Vlasti Pacheiner Klander za njeno neutrudno, dragoceno in v marsičem pionirsko delo zahvaljuje z medaljo za zasluge.

Predsednik republike je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje Vlasti Pacheiner Klander
Foto: Nebojša Tejić/STA

Za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici prejme dr. Primož Krečič medaljo za zasluge.

Dr. Primož Krečič, doktor teoloških znanosti, stolni župnik in ljubitelj umetnosti, se je rodil leta 1961 v Vrhpolju pri Vipavi. Da je v lepoti umetnosti moč, ki lahko rešuje svet, je bil prepričan že v malem vipavskem semenišču, in ko je pozneje hodil po svoji duhovniški poti, je povsod skušal vtisniti močno sled lepote z besedo, podobo ali glasbo.

Povsod so ga spoznali kot osebnost z jasno vizijo, človeka povezovanja, bogatega zgodovinskega, duhovnega in kulturnega znanja, pa seveda s posluhom za glasbo in za ljudi. Svoje znanje je bogatil na papeški univerzi v Rimu in doktoriral na ljubljanski teološki fakulteti, kjer je tudi predaval.

Primož Krečič je od leta 2013 stolni župnik v Kopru. Veličastna koprska stolnica, ki je dom njegovega delovanja, se mu je vedno zdela popolna, v Sloveniji je ena največjih, najlepših, najstarejših, najbogatejših. Nihče ne bi mogel reči, da ji karkoli manjka.

A ko je Primož Krečič slišal, da so v Švici orgle, ki jim v osrednjem evropskem prostoru ni para in so jih leta 1988 izdelali v nemški orglarski delavnici po načrtih znamenitega francoskega skladatelja, organista in pianista Jeana Guillouja, zdaj pa jih bodo zaradi prenove dvorane zamenjali z drugimi, si je mislil, da bi bile lahko prave za koprsko stolnico. Vendar ga je bilo tudi strah. Ko se je ob njem zbrala skupina zanesenjakov, so se prijavili na natečaj fundacije Kongresshaus iz Züricha in zmagali. Toda s tem se je vse šele začelo.

Dolga štiri leta je trajala pot vrhunskega in velikanskega instrumenta od Züricha do Kopra. Zahtevna demontaža v Švici in nato težaven prevoz v sedmih tovornjakih, v Kopru pa umestitev, ki je zahtevala številne prilagoditve ter nazadnje uglasitev – to so samo poimenovanja dele za projekta, ki je bil dolg, drag, drzen in tvegan. Za začetek je bilo treba zbrati šeststo do sedemsto tisoč evrov, orgle pa so vredne med dva in tri milijone evrov. “Glasba je pot do lepote,” pravi župnik Krečič, ki je pri svojem velikem podvigu sodeloval z Davidom Tomovskim, pa s koprskim arhitektom Boštjanom Furlanom, znano orglarsko delavnico Dvoršak iz Hoč pri Mariboru in še mnogimi drugimi. Danes se zdi, kot bi bile švicarske orgle od nekdaj del koprske cerkve, tako kot 500 let stare slike beneških slikarjev in krstilnica.

S temi orglami so pridobili vsi, najprej glasbeniki, glasbeni pedagogi in ljubitelji glasbe, domačini in obiskovalci od blizu in daleč, pa tudi župnija in Mestna občina Koper, ki sta se znašli na seznamu pomembnih evropskih orgelskih mest in prizorišč. Nove orgle prinašajo neslutene priložnosti glasbenega izobraževanja, poustvarjanja in mednarodnega povezovanja. Velike štiriročne simfonične orgle imajo 68 registrov, 5420 piščali, 20 sapnic, 20 mehov in 7 ventilatorjev. Z višino skoraj 10 metrov in težo 16 ton so največje cerkvene orgle v Sloveniji, pa tudi v tujini večjih ni blizu.

Od slovesnega odprtja in blagoslova v letu 2021 so zazvenele na številnih koncertih in opozorile nase z mogočno harmonijo, ki je več kot le glasbena ubranost – priča tudi o ubranosti ter sodelovanju skupnosti, ki si je upala seči po nedosegljivem in je premagala vse ovire, da ga je dosegla. Ko so med gradbenimi deli in postavljanjem novih orgel odstranili ploščo škofa Vergerija, so naleteli na pomembno arheološko odkritje – a ob tem so odkrili še pomembno spoznanje za prihodnost, ki ga je dr. Krečič povzel v besedah: “Če imaš pravi namen in dobre sodelavce, lahko veliko narediš.”

Država Slovenija se dr. Primožu Krečiču za spoštovanje in bogatenje kulturne, zgodovinske in verske dediščine ter za neutrudno povezovalnost v skupnosti zahvaljuje z medaljo za zasluge.

Predsednik republike je na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil državno odlikovanje dr. Primožu Krečiču
Foto: Nebojša Tejić/STA