SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije

Ljubljana, 22. 5. 2022 | sporočila za javnost

22. maja 1992 je Republika Slovenije postala polnopravna članica Organizacije združenih narodov in s tem mednarodne skupnosti enakopravnih in suverenih držav.

Ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor danes dopoldan v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost.

Predsednik republike je imel ob tej priložnosti slavnostni nagovor. »Kot predsednik republike, ki je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, si upam glede sposobnosti in usposobljenosti Slovenske vojske in slovenske diplomacije reči, da Slovenija kot sestavni del zahodnega sveta razpolaga z dvema zanesljivima instrumentoma svoje varnostne in zunanje politike. Okoliščine pa nas opozarjajo, da moramo obe še bolj krepiti in ju posodabljati,« je v slavnostnem govoru poudaril predsednik Pahor.

Slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije je bila 16. (šestnajsta) v vrsti slovesnosti, ki jih predsednik republike Borut Pahor prireja v počastitev in ohranitev zgodovinskega spomina na prelomne dogodke iz obdobja nastajanja naše države, Republike Slovenije.

S slovesnostmi in izborom slavnostnih govornikov na slovesnostih, ki jih prireja vse od leta 2018 naprej, želi predsednik republike spomniti slovensko javnost na čas, ko smo vsem razlikam navkljub znali oblikovati skupna stališča, ko smo imeli jasne cilje in jih znali uveljaviti skupaj, saj je šlo za vprašanja naše skupne prihodnosti.







Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije
Foto: Jure Makovec/STA


Na slovesnosti je predsednik Republike Slovenije vročil državna odlikovanja red za zasluge, ki so jih prejeli

dr. Karl Bonutti za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in njenemu ugledu v Združenih državah Amerike,

Keith Miles za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in zasluge pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske,

Karel Smolle za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in njenemu ugledu v Republiki Avstriji,

dr. Lojze Sočan za prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in njenemu uveljavljanju v evropskih institucijah v Bruslju in

mag. Matjaž Šinkovec za vključujoče vodenje Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije ter osebni prispevek in prizadevanja pri oblikovanju soglasja o nastajajoči slovenski zunanji politiki.


Na slovesnosti je nastopila priznana slovenska mezzosopranistka Nuška Drašček.

Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije
Foto: Jure Makovec/STA


V nadaljevanju je besedilo slavnostnega govora predsednika Republike Slovenije. Velja govorjena beseda!

Spoštovani visoki gostje,
odlikovanci,
gospe in gospodje.

Vse lepo pozdravljam na slovesnosti ob 30. obletnici vstopa Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Zavoljo prelomnosti dogodka ta dan obeležujemo tudi kot dan slovenske diplomacije.

Na današnji dan pred tridesetimi leti se je s polnopravnim članstvom Slovenije v OZN sijajno in uspešno zaključil proces slovenskega osamosvajanja.

Slovenija je postala kot samostojna in suverena država polnovreden akter mednarodne skupnosti.

Osupljivo je, kako je Sloveniji v kratkem času uspela demokratizacija, razglasitev samostojne države, njena obramba in mednarodno priznanje.

Razlog za ta zgodovinski uspeh gre pripisati tudi dejstvu, da nismo vselej ravnali samo prav, ampak tudi po pravu. Tega dejstva ne smemo nikoli spregledati.

Prav tako se ne sme sčasoma prijeti ocena, da so se ti za Slovence in našo državnost zgodovinski dogodki, od demokratizacije do mednarodne uveljavitve, vrstili samoumevno, še manj samodejno.

Na primer, še decembra 1991 je generalni sekretar Združenih narodov Perez de Cuellar javno pozval države članice OZN naj ne priznajo nobene države nekdanje Jugoslavije.

Hočem reči, da se je bilo treba za vsak korak posebej potruditi, da je bil vselej precej negotov, da pa sta nas vedno reševali dve bistveni dejstvi:

• da smo uveljavljali svojo pravico in smo imeli svoj moralni prav,
• in da smo bili enotni.

Mislim, da je lepo in prav, da praznujemo prav vstop Slovenije v OZN kot dan slovenske diplomacije.

Za to sta dva razloga, stvarni in simbolni.

V stvarnem smislu smo z vstopom v OZN zaokrožili prizadevanja za naše mednarodno priznanje.

V simbolnem smislu pa OZN s svojimi načeli in vrednotami najbolj odraža identiteto naše zunanje politike – mirno reševanje vseh sporov, vse druge vrednote in načela, vključno z našo privrženostjo multilateralizmu.

V tem času in teh razmerah – tukaj mislim na Ukrajino in na vse druge težave sodobnega sveta – si želimo, da bi bil OZN bolj uspešen in učinkovit pri končanju vojn in uporabi diplomacije za reševanje sporov.

Spoštovani,

kot rečeno, je danes tudi dan slovenske diplomacije.

V teh tridesetih letih in še dve leti prej, od prvih demokratičnih volitev, nikoli nisem bil diplomat, sem pa kot politik na različnih položajih soustvarjal in sodeloval s slovensko diplomacijo.

Danes iskreno in pošteno izpovem, da sem ponosen na slovensko diplomacijo, na njeno profesionalnost, lojalnost državnim interesom, uspešnost in njen ugled. Mislim, da moramo vsi zelo paziti, da s svojimi ravnanji in odločitvami vse te njene pomembne vrline ohranimo in okrepimo.

Kot predsednik republike, ki je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, si upam glede sposobnosti in usposobljenosti Slovenske vojske in slovenske diplomacije reči, da Slovenija kot sestavni del zahodnega sveta razpolaga z dvema zanesljivima instrumentoma svoje varnostne in zunanje politike.

Okoliščine pa nas opozarjajo, da moramo obe še bolj krepiti in ju posodabljati.

Naposled, spoštovani,

danes je bila to šestnajsta in zadnja slovesnost po vrsti, s katero smo vse od leta 2018 v teh prostorih obeleževali prelomne dogodke slovenske demokratizacije, ustanavljanja slovenske države, njene obrambe in mednarodnega priznanja.

Prvič smo se tu sešli 3. junija 2018 in se spomnili pomembnosti ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic.

Slabo leto kasneje, 8. maja 2019, smo se spomnili prelomnosti napovedi, ki je bila vsebovana v Majniški deklaraciji.

In tako naprej, vse do danes.

Rad bi se zahvalil prav vsem, ki so v teh štirih letih sodelovali, ki so se udeležili slovesnosti ali imeli svečane govore, v katerih so se skozi svoje oči in spomine spomnili teh prelomnih dogodkov.

Hvala vsem medijem, ki so spremljali te dogodke vsa štiri leta in omogočili javnosti, da je lahko tudi na ta način opazila čudovit, mavričen lok dogodkov iz slovenske politične pomladi vse do današnjega dne – do obletnice vstopa Slovenije v Organizacijo združenih narodov in njene mednarodne uveljavitve.

Lok v zgoščenem času slovenske zgodovine, ki je bil sijajen, enkraten čas naše enotnosti, naj bo navdih in spodbuda, da te izkušnje nikoli ne pozabimo in da ji – če nas bo proti naši volji zgodovina znova tako dramatično preizkušala – sledimo in jo upoštevamo ter jo imamo kot razlog za našo samozavest in prepričanje, da skupaj zmoremo vse.

Čestitke ob današnjem prazniku in hvala za vašo pozornost.


30. obletnice prelomnih dogodkov, ki jih je predsednik republike doslej počastil na posebnih slovesnostih v Predsedniški palači:

1. ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic (slavnostni govornik: mag. Igor Omerza, tedanji član kolegija Odbora za varstvo človekovih pravic),

2. Majniška deklaracija 1989 za suvereno državo slovenskega naroda (slavnostni govornik: dr. Dimitrij Rupel, soavtor Majniške deklaracije 1989),

3. posaditev Lipe sprave na ljubljanskih Žalah (slavnostni govornik: Franci Feltrin, član glavnega odbora društva Združeni ob Lipi sprave, nekdanji podpredsednik kluba Demos in predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa),

4. razglasitev amandmajev k Ustavi Socialistične republike Slovenije (slavnostna govornika: Miran Potrč, predsednik tedanje skupščine, in Tone Jerovšek, predsednik zakonodajno-pravne komisije tedanje skupščine),

5. ustanovitev Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije (slavnostna govornika: dr. Hubert Požarnik in veleposlanik mag. Matjaž Šinkovec, člana tedanjega predsedstva Demosa),

6. odhod slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije (slavnostna govornika: dr. Ciril Ribičič, vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, in mag. Franci Pivec, član slovenske delegacije),

7. izvolitev osamosvojitvene vlade Republike Slovenije (slavnostni govornik: Alojz Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade),

8. razglasitev ustavnih amandmajev XCVI, XCVII in XCVIII k ustavi Republike Slovenije (slavnostni govornik: dr. Ludvik Toplak, predsednik Družbenopolitičnega zbora tedanje Skupščine Republike Slovenije),

9. odločitev Demosa o razpisu plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije (slavnostna govornika: prof. dr. Peter Jambrek, sodelavec Komisije za ustavna vprašanja tedanje Skupščine Republike Slovenije, in Janez Janša, predsednik Vlade Republike Slovenije in član Izvršnega sveta tedanje Skupščine Republike Slovenije, republiški sekretar za ljudsko obrambo),

10. podpis Sporazuma političnih strank in poslanskih skupin Skupščine Republike Slovenije o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo (slavnostna govornica: dr. Spomenka Hribar, pobudnica Sporazuma),

11. razglasitev ustavnega amandmaja XCIX k ustavi Republike Slovenije, s katerim je Slovenija izstopila iz pravnega reda tedanje jugoslovanske federacije (slavnostni govornik: dr. Franc Grad, zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in član tedanje strokovne skupine za pripravo osnutka nove ustave Republike Slovenije),

12. sprejetje Brionske deklaracije (slavnostna govornika: Milan Kučan, tedanji predsednik Predsedstva Republike Slovenije, dr. Dimitrij Rupel, tedanji minister za zunanje zadeve Republike Slovenije),

13. odhod Jugoslovanske ljudske armade z območja Republike Slovenije (slavnostni nagovor predsednika republike Boruta Pahorja ob državnem prazniku, dnevu suverenosti),

14. sprejetje Ustave Republike Slovenije (slavnostni govornik: dr. Miro Cerar, sekretar tedanje Komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja),

15. mednarodno priznanje Republike Slovenije s strani držav članic Evropske skupnosti in drugih evropskih držav (slavnostna govornika: dr. Dimitrij Rupel in dr. Anže Logar, prvi in sedanji minister za zunanje zadeve Republike Slovenije).



Utemeljitve:

Republika Slovenija je samostojnost in neodvisnost pridobila s širokim mednarodnim priznanjem. V letih, ki so vodila do tega, je bilo v diplomatske dejavnosti utemeljevanja slovenske samostojnosti in prepričevanja tujih sogovornikov vloženega neizmerno veliko truda. Sodelovali in pomagali so vsi, vsak po svojih močeh: od slovenskih diplomatov v takrat še zveznem, jugoslovanskem sekretariatu za zunanje zadeve, do novinarjev in intelektualcev, Slovencev, ki so delali ali študirali na tujem in tistih, ki so tam živeli kot izseljenci ali potomci izseljencev, ter tudi že predstavnikov nastajajočih političnih gibanj in strank.

Ključno vlogo je imelo tedanje politično vodstvo Republike Slovenije: predsedstvo, vlada in zunanje ministrstvo in pred njim republiški sekretariat za zunanje zadeve ter republiška skupščina, v njenem okviru zlasti Komisija za mednarodne odnose.

Pomemben premik v bolj načrtovana in usklajena prizadevanja za mednarodno priznanje Slovenije je bil storjen z odločitvijo prve demokratično izvoljene vlade o imenovanju uradnih predstavnikov naše države v tujini. Na ta mesta so bili imenovani posamezniki z ugledom in povezavami v posameznih državah, ki so si za mednarodno priznanje Slovenije že prizadevali in si znali odpirati vrata do odločevalcev.

Ti uradni predstavniki Republike Slovenije v tujini so svoje delo opravljali do mednarodnega priznanja Slovenije oziroma do odprtja veleposlaništev v teh državah. V približno dveh letih so opravili izjemno pomembno delo, za kar jim bo Slovenija vedno hvaležna. Številni so bili za svoja prizadevanja in uspehe že odlikovani - peterici pa se bomo zahvalili danes. To so dr. Karl Bonutti, Keith Miles, Karel Smolle, dr. Lojze Sočan in mag. Matjaž Šinkovec.


Za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in njenemu ugledu v Združenih državah Amerike prejme dr. Karl Bonutti red za zasluge.

Karl Bonutti se je rodil leta 1928 v Bukovici v Vipavski dolini. Po maturi na gimnaziji v Gorici leta 1947 je odšel v Italijo in Švico, kjer je magistriral iz političnih ved in ekonomije. Leta 1951 je emigriral v Združene države Amerike in leta 1957 v Clevelandu najprej magistriral iz ekonomije, nato pa opravil doktorat iz socialne ekonomije. Na clevelandski državni univerzi in drugih univerzah v Ohiu je predaval ekonomijo, v času županovanja Georga Voinovicha pa nekaj let deloval v mestni upravi v Clevelandu.

V svojem skoraj petdesetletnem bivanju v Clevelandu je s strokovnim in javnim delovanjem vztrajno potrjeval svojo privrženost strpnemu dialogu in sodelovanju med različno mislečimi. Leta 1975 je bil soustanovitelj in pozneje deset let predsednik organizacije American Heritage Foundation, ki je povezala predstavnike slovenske predvojne in povojne emigracije ter organizirala pouk slovenskega jezika na clevelandski univerzi ter številne kulturne dogodke. Dr. Bonutti je bil pobudnik sporazuma med clevelandsko in ljubljansko univerzo, na podlagi katerega so na clevelandski univerzi gostovala številna znana imena, ki so pozneje sooblikovala politično in akademsko podobo Slovenije.

Dr. Karl Bonutti se je leta 1991 aktivno vključil v dogajanje, povezano z vzpostavljanjem samostojne in neodvisne Slovenije. Sodeloval je pri ustanovitvi Odbora ameriških Slovencev, ki je podprl Majniško deklaracijo, in kot delegat prisostvoval ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa junija 1991 v Ljubljani. Z osamosvojitvijo Slovenije je leta 1992 postal prvi častni konzul v Clevelandu in je to delo opravljal do imenovanja na mesto veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu leta 1998. Dr. Bonutti je pomembno prispeval k urejanju številnih vprašanj med novonastalo neodvisno Slovenijo in rojaki v Združenih državah Amerike, ter utrjeval vezi med obema državama. Za svoje delo je prejel več priznanj in odlikovanj. Leta 2015 je pri Goriški Mohorjevi družbi izdal knjigo spominov z naslovom Med izbiro in zgodovino.

Po zaključku diplomatske kariere se je dr. Karl Bonutti vrnil v Slovenijo. Ta se mu za njegovo delo zahvaljuje z redom za zasluge.

Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije - Bonutti
Foto: Jure Makovec/STA



Za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in zasluge pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi odnosov med Republiko Slovenijo in Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske prejme Keith Miles red za zasluge.

Keith Miles se je rodil leta 1941 v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Diplomiral je s področja financ in magistriral iz filozofije. Več kot štirideset let je deloval v svetu financ in je član Kraljeve družbe za umetnost, industrijo in trgovino. Keith Miles je s Slovenijo že dolgo tesno povezan. Poročen je s Slovenko, Slavo Miles, in Slovenija je postala njegov drugi dom. Na prošnjo Lojzeta Peterleta, predsednika prve Vlade Republike Slovenije, je maja 1991 postal prvi uradni predstavnik Republike Slovenije v Združenem kraljestvu in je to funkcijo opravljal do uradnega priznanja in odprtja veleposlaništva leta 1992. Keith Miles si je ves čas aktivno prizadeval za prepoznavnost Republike Slovenije in njeno priznanje. Za izjemne zasluge pri tem je leta 1992 dobil slovensko državljanstvo.

Keith Miles je spodbujal dvostransko sodelovanje med državama še pred mednarodnim priznanjem Slovenije in tudi potem ter si pri britanskih sogovornikih prizadeval za uveljavljanje slovenskih interesov. Maja 1992 ga je Banka Slovenije pooblastila za zastopanje njenih interesov pri britanski narodni banki. To funkcijo je opravljal do leta 2007. Med letoma 1995 in 2008 je bil tudi uradni predstavnik Ljubljanske borze v Združenem kraljestvu. V obdobju od 2005 do 2008 je bil član Strateškega sveta za gospodarstvo Vlade Republike Slovenije.

Keith Miles je avtor knjige »Ekonomija, etika in svoboda: Razmisleki o razvoju in prihodnosti Slovenije« ter iskriv pisec kolumn, v katerih razmišlja o Sloveniji na njeni poti samostojne države, pa tudi o drugih aktualnih temah. Keith Miles je s skupino Slovencev leta 1993 ustanovil Britansko-slovensko društvo in bil njegov prvi predsednik do leta 2013, po tem pa njegov častni predsednik, kar je še danes. Podpiral je ustanovitev in delovanje dopolnilnega pouka slovenskega jezika v Veliki Britaniji, aktiven pa je tudi na humanitarnem področju, zlasti s podporo, ki jo je po Britansko-slovenskem društvu in osebno nudil Skupnosti Barka.

Za prispevek k britansko-slovenskim odnosom mu je kraljica Elizabeta II. leta 1999 podelila odlikovanje reda britanskega imperija. Keith Miles ostaja prijatelj Slovenije in aktivni član Britansko-slovenskega društva, Republika Slovenija pa se mu za njegove zasluge zahvaljuje z državnim odlikovanjem.

Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije - Miles
Foto: Jure Makovec/STA



Za osebni prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in njenemu ugledu v Republiki Avstriji prejme Karel Smolle red za zasluge.

Karel Smolle se je rodil leta 1944 v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Že zelo zgodaj se je vključil v gibanje za pravice koroških Slovencev v Avstriji. S Florjanom Lipušem in Erikom Prunčem je izdajal literarno revijo »Mladje«. Bil je predsednik Koroške enotne liste in deloval je v Narodnem svetu koroških Slovencev, ki ga je nekaj časa tudi vodil. Leta 1986 je bil na listi Zelenih izvoljen v avstrijski parlament, v katerem je kot poslanec Enotne liste deloval tudi v letih 1998 in 1999.

Spomladi 1990 ga je tedanja slovenska vlada imenovala za uradnega predstavnika Republike Slovenije v Republiki Avstriji. To nalogo je opravljal do leta 1992 oziroma do odprtja slovenskega veleposlaništva na Dunaju, ki je sledilo mednarodnemu priznanju naše države.
Kot poslanec v avstrijskem parlamentu je sodil med tiste posebej pomembne posameznike, ki so imeli v drugih državah uradno funkcijo in so lahko nastopali tudi kot institucionalni sogovornik. Karel Smolle je bil v odličnih odnosih s tedanjim avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom ter mu je redno poročal o dogajanju v Sloveniji in mu predstavljal slovenski vidik. Pomembne so bile tudi vezi, ki jih je gojil z veleposlaništvom Združenih držav Amerike. Novice o dogajanju v Sloveniji so v svet potovale tudi z Dunaja.

Koroška enotna lista, ki jo je vodil, je Sloveniji pomagala tudi materialno in finančno. Karel Smolle je sofinanciral delovanje Urada Republike Slovenije na Dunaju. Po uspešni osamosvojitvi Slovenije in imenovanju prve poklicne slovenske veleposlanice v Republiki Avstriji je leta 1992 postal častni konzul Republike Slovenije na avstrijskem Koroškem. Domovina Slovenija se mu za njegovo delo zahvaljuje z državnim odlikovanjem.

Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije - Smolle
Foto: Jure Makovec/STA



Za prispevek k mednarodnemu priznanju Republike Slovenije in njenemu uveljavljanju v evropskih institucijah v Bruslju prejme dr. Lojze Sočan red za zasluge.

Lojze Sočan se je rodil leta 1938 v Soči pri Bovcu. Leta 1962 je diplomiral iz ekonomije in leta 1977 na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah in inštitutih v Evropi, Združenih državah Amerike in na Japonskem. Svoje znanje je ves čas prenašal v prakso, tako v ekonomsko politiko kot v podjetja, ter ob tem ustvaril impresiven opus raziskovalnih del. Velik del raziskovalne pozornosti je namenil Evropski uniji.

Dr. Lojze Sočan je v času osamosvajanja Republike Slovenije v Bruslju vodil predstavništvo Ljubljanske banke in si prizadeval, da bi Belgija in Evropa razumeli hotenje Slovencev. V Bruslju je ostal tudi po osamosvojitvi in bil imenovan za prvega pooblaščenega predstavnika Republike Slovenije pri Evropskih skupnostih.

Veliko truda je v letu 1990 in pozneje usmeril v utemeljevanje osamosvajanja Slovenije in zavračanje argumentov uradnih predstavnikov tedanje Socialistične federativne republike Jugoslavije. Tesne povezave z visokimi predstavniki Evropske komisije, pa tudi diplomatskimi predstavniki drugih držav, je bilo sprva težko vzpostaviti, pomislekov je bilo veliko. Po prvi smrtni žrtvi v slovenski osamosvojitveni vojni, ko je pod tankom Jugoslovanske ljudske armade v Mariboru umrl Slovenec, pa je imel Lojze Sočan odmevno in dobro obiskano predavanje na Evropskem inštitutu za politične študije v Bruslju. Njegovo delovanje in povezave, zlasti s predstavniki Nemčije in Svetega sedeža, so pomembno prispevali k večjemu razumevanju dogajanja v Sloveniji. S strokovno utemeljenim načinom dela je pripomogel k uvedbi sankcij za povzročitelje vojne na tleh nekdanje skupne države, pa tudi k temu, da te niso doletele Slovenije. Močno si je prizadeval, da bi Slovenija kot uspešna izvozna država podpisala pridružitveni sporazum z Evropsko unijo in vanjo čim prej vstopila.

Po osamosvojitvi in prihodu uradnega veleposlanika na misijo Republike Slovenije v Bruselj se je Lojze Sočan posvetil preučevanju strateških ciljev in načrtovanja politik v najbolj razvitih evropskih državah. Zlasti skandinavske države so se mu s premišljenim financiranjem in razvojem institucij za podporo inovativnosti zdele imeniten zgled, ki bi mu Slovenija morala slediti na poti med najbolj uspešna gospodarstva in najbolj humane družbe v svetu. O tem je veliko pisal in predaval, zlasti na ljubljanski Ekonomski fakulteti, kjer je tudi po upokojitvi deloval kot zaslužni profesor.

Za njegove zasluge se mu zahvaljuje tudi Republika Slovenija, ki mu podeljuje državno odlikovanje.

Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije - Sočan
Foto: Jure Makovec/STA



Za vključujoče vodenje Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije ter osebni prispevek in prizadevanja pri oblikovanju soglasja o nastajajoči slovenski zunanji politiki prejme mag. Matjaž Šinkovec red za zasluge.

Matjaž Šinkovec se je rodil leta 1951 v Ljubljani. Študiral je na univerzah v San Franciscu, Valencii in Lizboni. Sprva je deloval kot novinar, nato v Republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje ter v Zvezi sindikatov Slovenije, vseskozi tudi kot prevajalec in pisec. Leta 1988 je bil med ustanovnimi člani Socialdemokratske zveze Slovenije, nato član njenega predsedstva in tudi podpredsednik.

Matjaž Šinkovec je še pred uradno ustanovitvijo Socialdemokratske zveze vzpostavljal stike s političnimi strankami v tujini, da bi tam razumeli in pomagali pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju Slovenije ter njeni vključitvi v evropske povezave.

Postal je prvi predsednik Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije in v tej vlogi intenzivno lobiral za mednarodno priznanje Slovenije. Bil je pogajalec na tako imenovani Carringtonovi konferenci o Jugoslaviji, kjer je kot vodja slovenske delegacije oktobra 1991 odklonil podpis soglasja za podaljšanje mandata opazovalcev Evropske skupnosti v Republiki Sloveniji, s čimer je Republika Slovenija tako prvič izpadla s seznama nekdanjih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije.

Pod njegovim vodstvom je slovenski delegaciji po dolgotrajnih pogajanjih februarja 1992 uspelo pridobiti status posebne opazovalke v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kar je bil prvi status Republike Slovenije v kateri koli mednarodni organizaciji. Matjaža Šinkovca odlikuje iskanje soglasja pri odločitvah. Njegovo vodenje Komisije za mednarodne odnose je bilo vključujoče in pluralno.

Kot predsednik komisije za mednarodne odnose je še pred osamosvojitvijo spodbudil prvo srečanje slovenskih poslancev s člani Evropskega parlamenta ob njihovem obisku v Beogradu. Na teh pogovorih je vodil politično pluralno petčlansko delegacijo Skupščine Republike Slovenije.

Za vključitev Slovenije v Evropsko unijo in zvezo NATO si je prizadeval tudi na svojih poznejših funkcijah, zlasti kot prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske v letih od 1992 do 1997 ter vodja misije pri zvezi NATO v letih od 1999 do 2004. Tudi na funkcijah na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije si je veleposlanik Matjaž Šinkovec prizadeval za utrditev položaja in krepitev ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti, za kar se mu država zahvaljuje z redom za zasluge.

Predsednik republike v Predsedniški palači priredil posebno slovesnost ob 30-letnici mednarodnega priznanja Republike Slovenije - Šinkovec
Foto: Jure Makovec/STA