Pogosta vprašanja in odgovori



1. Ali predsednik prebere in odgovori na pisma, ki mu jih pošljejo državljani?

Da, predsednik republike in njegovi sodelavci preberejo in preučijo vsa pisma državljanov, ki prispejo na naslov Urada predsednika republike in v okviru možnosti odgovorijo nanje. Izjema so anonimna pisma ali pisma z nepopolnimi podatki, kakor tudi pisma, napisana v očitno žaljivem jeziku ter pisma, ki glede na svojo vsebino ne izkazujejo potrebe po obravnavi s strani predsednika republike ali njegovega urada. Zaradi velikega števila pisem je včasih potrebno na odgovor nekoliko počakati.


2. Ali je mogoče dobiti termin za pogovor s predsednikom?

Zaradi številnih državniških obveznosti predsednik žal nima vselej dovolj možnosti, da bi se srečeval z državljankami in državljani v svojem uradu, zato se za neposredni stik z njimi pogosto udeležuje različnih dogodkov v krajih po vsej Sloveniji. Če pa državljanke in državljani želijo predsednika seznaniti s svojimi razmišljanji ali vprašanji, je to bolje storiti v obliki pisma.


3. Ali lahko predsednik republike razveljavi sodbe sodišč ali vpliva na sodne postopke?

Ne, predsednik republike ne more razveljaviti ali drugače posegati v sodbe sodišč ali v sodne postopke, saj sta nepristranskost in neodvisnost sodišč temeljni vrednoti pravne države, ki jo zagotavlja že sama Ustava Republike Slovenije. Neodvisnost in nepristranskost sodišč hkrati pomeni, da noben državni organ ne sme vplivati na njihovo delo oziroma uporabiti svojega pritiska ali vpliva na odločanje v posameznem sodnem postopku. Seveda je mogoče, da je odločitev sodišča v posameznem primeru zmotna in krivična za stranko. V vseh postopkih sodnega odločanja so zato zagotovljena različna pravna sredstva zoper odločitve nižjih sodišč, to pa je tudi edini način, na katerega je dopustno doseči spremembo izdane sodbe. Določene odločitve in dejanja sodišč je sicer mogoče podvreči strokovni kritiki, vendar pa je ob tem potrebno spoštovati ugled in položaj sodstva kot institucije, saj se le na ta način državljanke in državljani lahko zanesejo na spoštovanje priznanih pravic in naloženih obveznosti, ki so določene v pravnomočnih sodnih odločbah.


4. Ali lahko predsednik dodeli finančno pomoč ljudem v stiski?

Predsednik republike žal ne more dodeliti finančne pomoči ljudem, ki se znajdejo v stiski. Predsednik republike in njegov urad sta pogosto seznanjena z resnimi situacijami, v katerih se znajdejo posamezne državljanke in državljani, vendar pa Urad predsednika republike razpolaga le z javnimi sredstvi državnega proračuna. Ta sredstva se lahko uporabljajo samo za zakonsko določene namene, povezane z opravljanjem funkcije predsednika republike.


5. Kako lahko predsednik ukrepa v primeru kršitev človekovih pravic?

Predsednik republike lahko ukrepa tako, da o svojih ugotovitvah obvesti druge pristojne organe, npr. varuhinjo človekovih pravic. Prav tako predsednik ne more vložiti tožbe za varstvo človekovih pravic državljank in državljanov pred pristojnim sodiščem. V primeru ugotovitve večjega števila podobnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pa predsednik republike lahko o tem spregovori tudi javno in pozove pristojne organe k ustreznemu ukrepanju. Predsednik se javno in v stikih z državnimi organi zavzema tudi za odpravljanje napak v delovanju državnih organov, ki vodijo do kršitev človekovih pravic.


6. Ali se prošnja za pomilostitev vloži pri predsedniku republike?

Skladno z Zakonom o pomilostitvi (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo) se prošnja za pomilostitev vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na prvi stopnji, po izvedenem postopku v skladu z zakonom pa o njej odloči predsednik republike. Če je prošnja za pomilostitev vložena pri kakem drugem organu kot pri navedenem sodišču, jo mora ta organ skladno z zakonom brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču. Zato Urad predsednika republike vselej odstopi prejete prošnje tistemu sodišču, ki je za to pristojno. Če iz prošnje ni razvidno, katero sodišče je pristojno, se prošnjo odstopi Ministrstvu za pravosodje, ki jo posreduje dalje na ustrezni naslov.


7. Ali lahko predsednik predlaga zakone v sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije?

Ne, po ustavi predsednik republike ne more predlagati zakonov v sprejem državnemu zboru, prav tako pa tudi ne sprejema sam nobenih predpisov, ki bi urejali življenje in delo državljank in državljanov Republike Slovenije. Predsednik lahko s svojo moralno in državniško avtoriteto v svojih nastopih opozarja na določene pomanjkljivosti ali napake pri sprejemanju različnih aktov, ki so lahko v pomoč državnim organom pri sprejemanju njihovih odločitev.