Predsednik Pahor na otvoritvi 12. Strateškega foruma Bled 2017 (BSF): Z dialogom do uveljavitve arbitražne razsodbe

Bled, 4. 9. 2017 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je danes udeležil otvoritve 12. Strateškega foruma Bled 2017 (BSF), kjer je imel osrednji nagovor. Že pred uradno otvoritvijo foruma se je srečal s tajnikom Svetega sedeža za odnose z državami msgr. Paulom Richardom Gallagherjem in generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio.

V govoru ob otvoritvi je predsednik republike poudaril, da je uspešna EU možna le, če spoštuje evropsko in mednarodno pravo, saj je prav Evropa vzor vladavine prava. Vladavina prava na mednarodni ravni je utemeljena na spoštovanju in izpolnjevanju sprejetih pogodbenih obvez in na spoštovanju sodb mednarodnih in evropskih sodišč in arbitraž, je poudaril predsednik Pahor. V interesu EU je, je dodal, da se odločitev arbitražnega sodišča spoštuje in da se dogovorjene obveznosti izpolnijo. Slovenija in Hrvaška sta spor rešili po mirni poti in Slovenija si bo prizadevala, da bo odločitev sodišča uveljavila, vendar bo to možno samo v dialogu s Hrvaško, je še dejal predsednik.

Na delovnem zajtrku sta msgr. Gallagher in predsednik Pahor potrdila prijateljske odnose med Slovenijo in Svetim sedežem. Spregovorila sta o sodelovanju med Slovenijo in Svetim sedežem, tako v bilateralnem kot tudi v širšem mednarodnem kontekstu. Posebno pozornost sta posvetila prihodnosti Evrope in sodelovanju pri globalnih varnostnih izzivih. Spregovorila sta tudi o migracijah in razmerah v sosednji regiji Zahodnega Balkana. Predsednik in msgr. Gallagher sta spregovorila tudi o uveljavitvi arbitražnega sporazuma, ob čemer je predsednik Pahor poudaril pomen načela spoštovanja mednarodnega prava, veljavnosti sklenjenih mednarodnih pogodb in spoštovanja odločitev mednarodnih sodišč. 

Predsednik Pahor se je opoldne sestal z generalnim sekretarjem OECD Angelom Gurrio. Predsednik se je generalnemu sekretarju Gurrii zahvalil za pomoč in podporo OECD Sloveniji pri oblikovanju politik ter konkretnih ukrepov v času soočanja s finančno in gospodarsko krizo. Sogovornika sta ocenila, da ima Slovenija stabilno gospodarsko rast, vendar je pred nami še nekaj nujnih reform. Ob tem je generalni sekretar izpostavil problem staranja prebivalstva in dodal, da je potrebno delovati dolgoročno in premišljeno. Sogovornika sta se strinjala, da je ključni del dolgoročnega okrevanja nujnost povečevanja konkurenčnosti z izvedbo potrebnih strukturnih reform. Predsednik in generalni sekretar sta spregovorila tudi o ekonomski dimenziji migracij in pomenu razvojne pomoči za naslavljanje vzrokov migracij. Predsednik Pahor se je strinjal s sogovornikom, da vizija, ki jo gradi OECD, dela družbo močnejšo, bolj trajnostno in pravičnejšo.

Ob robu 12. Strateškega foruma Bled se je predsednik Pahor pozno popoldne sestal z visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federico Mogherini, ministrico za evropske zadeve Francoske republike Natalie Loiseau, visokim komisarjem OZN za človekove pravice Zeidom Ra´ad Al Husseinom in ministrico za obrambo Republike Makedonije Radmilo Šekerinsko.



Predsednik Pahor je ob srečanju s Federico Mogherini, visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, gospe Mogherini kot nekdanji ministrici za zunanje zadeve republike Italije vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge. S tem visokim državnim odlikovanjem jo je predsednik republike odlikoval leta 2014 za prispevek k poglabljanju slovensko-italijanskega sodelovanja na dvostranski in multilateralni ravni.

Predsednik Pahor je ob srečanju s Federico Mogherini, visoko predstavnico Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, gospe Mogherini kot nekdanji ministrici za zunanje zadeve republike Italije vročil državno odlikovanje zlati red za zasluge.
Foto: Daniel Novaković


Jutri, na drugi dan Strateškega forumu Bled se bo predsednik Pahor sestal s podpredsednikom Evropske komisije Fransom Timmermansom in še nekaterimi drugimi udeleženci foruma.


Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na 12. Strateškem forumu Bled 2017 (BSF)
Velja govorjena beseda!

"Na lanskem blejskem forumu je bilo glede prihodnosti Evropske unije veliko upravičene zaskrbljenosti. Zdelo se je, da zaupanje v skupno evropsko prihodnost nikoli ni bilo tako nizko, vračanje k nacionalnim politikam pa tako popularno.

Ta skrb je bila tako velika, da ni segla samo do političnih elit, ampak se je dotaknila tudi ljudi neposredno. Konec lanskega leta je bilo veliki večini že povsem jasno, da skupna evropska prihodnost ni samoumevna in da se je potrebno zanjo boriti, tudi na volitvah in referendumih. To je, vsaj zaenkrat, pomagalo.

Niz volilnih izidov v letošnjem letu je vrnil upanje, da pro-evropske politične sile vsepovsod po Evropi niso vrgle puške v koruzo, temveč so pripravljene zastaviti svojo avtoriteto za skupne evropske vrednote, obstoj Evropske unije in celo poglobitev njene povezanosti.

Zaradi takega razpleta dogodkov bi rad izrazil veliko zadovoljstvo. Vendar moram takoj opozoriti, da se ne smemo zanašati na ta ugoden ciklus, temveč moramo tako praktično kot strateško razmišljati in ukrepati o nadaljnjih korakih za ugled in avtoriteto ter zaupanje v Evropsko unijo.

Kot veste, sodim med tiste, ki vidijo možnost za uspešen obstoj in razvoj Evropske unije v njeni večji povezanosti. Še enkrat, ne govorim o talilnem loncu, v katerem bi se izgubile nacionalne in druge identitete. Prav obratno. Svojo različnost moramo zelo negovati. Jasno pa je, da če želi Evropska unija gospodarsko, tehnološko, politično in nenazadnje tudi varnostno ukrepati v skladu z visokimi pričakovanju njenih ljudi, mora poiskati praktične in institucionalne rešitve za to.

To je zapletena in dolgoročna naloga. Menim pa, da se je moramo lotiti nemudoma. To prinaša seveda neko tveganje, vendar je to tveganje razumno tveganje. Tveganje, da ne bomo storili nič, je nerazumno tveganje, ker se bo sčasoma Evropska unija razvodenela in bo dejansko lahka tarča nacionalistov.

V tem smislu izražam upanje, da bo po koncu nemških parlamentarnih volitev in oblikovanju nove vlade prišlo do nove skupne iniciative Francije in Nemčije, ki bo šla v smer posodobitve Evropske unije. S tem bodo vsaj dolgoročno dani nastavki za bolj uspešno zunanjo politiko in varnostno politiko Evropske unije.

Sicer pa, vsaj po mojem, ni dvoma, da je v interesu držav Evropske unije, da je močna navznoter in navzven ter je tako uspešen strateški partner Združenih držav Amerike in Ruske federacije. Tudi, ko gre za urejanje najpomembnejših vprašanj svetovnega miru in varnosti, če je le mogoče, po mirni poti. Transatlantsko partnerstvo je bilo in je še temelj evropske varnosti in izjemno pomembno tudi za razvoj. Prav tako pa velja tudi, da so urejeni odnosi z Rusijo izjemno pomembni za varnost in v Evropi in posledično tudi za blagostanje .

Notranje bolj povezana, uspešna in od lastnih državljanov spoštovana Evropska Unija je mogoča le, če se spoštuje evropsko in mednarodno pravo. Prav Evropa naj bi bila vzor vladavine prava. Ta pa na mednarodni ravni temelji na spoštovanju in izpolnjevanju v dobri veri sprejetih pogodbenih obvez in na spoštovanju sodb mednarodnih in evropskih sodišč in arbitraž. Menim, da lahko rečem, da glede tega Slovenija sodi med vzorne države. Pravna država je v evropskem kontekstu enako pomembna kot je v naših nacionalnih okvirih. To govorim tudi spričo zapleta na poti do uveljavitve odločitve arbitražnega sodišča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško.

V interesu Evropske unije je, da se odločitev sodišča spoštuje in da se dogovorjene obveznosti izpolnijo. Slovenija in Hrvaška sta spor rešili po mirni poti in Slovenija si bo prizadevala, da bo odločitev sodišča po mirni poti tudi uveljavila. To je mogoče samo v dialogu s Hrvaško in ob jasnem pričakovanju in podpori Evropske unije, da se bo to v razumnem roku tudi zgodilo. Naj dodam, da je tudi ob sklenitvi arbitražnega sporazuma bila vloga EU izjemnega pomena.

Slovenija in Hrvaška sta zdaj skupaj v Evropski uniji. To jima omogoča, da najdeta način za uveljavitev sodbe arbitražnega sodišča, saj je primerna ureditev življenjskih pogojev ljudi na eni in na drugi strani meje spričo skupnega članstva v Evropski uniji zdaj še veliko lažja. Prav na tem primeru vidimo, kako je skupna evropska prihodnost odločilnega pomena za reševanje pomembnih vprašanj znotraj in zunaj Evropske unije.

Če bo prevladala vera v prihodnost Evropske unije, se bodo tudi taki primeri kot je zadeva med Slovenijo in Hrvaško, reševali v duhu skupnih ciljev. Če pa te vere in prepričanja v skupno prihodnost ne bo, se bodo rešitve zatekale k nacionalizmom, ki bodo podžigali strah in sovraštvo.

Torej smo na križišču. Okoliščine so dovolj ugodne, da z nekaj več političnega poguma odločno stopimo v smer prenovljene Evrope. V upanju, da bo izbrana ta smer in z njo varna prihodnost nas in naših otrok, vas lepo pozdravljam."