Intervju predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja za oddajo Studio ob 17h Radia Slovenija

Ljubljana, 23. 4. 2020 | intervjuji

Pogovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem za Studio ob 17h na Radiu Slovenija.
Aleš Kocjan in Erika Štular


https://radioprvi.rtvslo.si/2020/04/studio-ob-17-00-250/

Aleš Kocjan: Cel svet se je znašel v zahtevnem obdobju zaradi pandemije novega korona virusa. Slovenija pri tem ni izjema. S sočasnim stopnjevanjem epidemije smo v Sloveniji dobili tudi novo vladno ekipo, pod vodstvom Janeza Janše, ki je prevzela v roke vajeti soočanja s kriznimi razmerami. Korona čas je skupaj z zamenjavo oblasti prinesel na plan tudi veliko dilem, med njimi koliko s ciljem varovanja zdravja posegati v osnovne pravice, koliko za reševanje gospodarstva obremeniti prihodnje generacije, kako preprečiti vojno dobičkarstvo. Brez dvoma veliko iztočnic za pogovor s predsednikom države Borutom Pahorjem, ki ga pozdravljamo v našem studiu.

Erika Štular: K sodelovanju vabiva tudi vas, spoštovani poslušalci. Obiščite spletno stran prvega programa Radia Slovenija, tam lahko predsedniku tudi vi zastavite vprašanja ali pa podprete vprašanje, kakega drugega poslušalca. Prosili vas bomo, da se predstavitev z imenom in priimkom. Tri najbolj popularna vprašanja bomo zastavili predsedniku Pahorju na koncu oddaje. Prvo vprašanje pa postavljava midva z Alešem. Gospod predsednik, v kakšen svet in v kakšno Slovenijo korakamo ob soočanju s korona krizo? Vlada po eni strani uživa večinsko zaupanje javnosti, po drugi strani pa so ukrepi pri nas izjemno strogi in to nekatere precej skrbi ali pa pač so s tem nezadovoljni. So ukrepi po vašem mnenju ustrezno uravnoteženi, tako da so po eni strani dovolj učinkoviti in sorazmerni s ciljem, ko gre za poseganje v pravice in demokratične standarde? Kakšna je vaša ocena?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: V celoti ocenjujem ukrepe kot primerne. Rezultati so dobri. Slovenija je lahko ponosna. V primerjavi z mnogimi drugimi državami smo med tistimi, ki soočenje s krizo regulirajo relativno enotno, z roko v roki s stroko, ob sodelovanju vlade in Državnega zbora in neverjetno velikem razumevanju ljudi za nasvete, priporočila in predpise.

Erika Štular: Torej, skratka, vlada ni podlegla skušnjavi, da bi to krizo uporabila ali zlorabila za utrjevanje oblasti. Veliko bojazni je pravzaprav po številnih državah v zvezi s tem.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ti razmisleki so legitimni, kot predsednik republike, ki sedaj v mandatu predsednika republike sodeluje s četrto vlado, ocenjujem, da ta vlada dobro razume izzive časa in poskuša po svojih najboljših močeh reagirat. Ima srečo, zaenkrat, da v Državnem zboru naleti pri glavnih ukrepih na razumevanje. Želim si, da to sodelovanje, ki smo mu priča, ne bi bilo prehitro mimo, v tem smislu, da počasi popuščajo ukrepi, v tem smislu popušča tudi neka atmosfera sodelovanja med koalicijo in opozicijo, med vlado in Državnim zborom. Ti časi niso za nami. Čas potrebnega sodelovanja pravzaprav šele prihaja. To je moj odgovor na vaše prvo vprašanje.

Erika Štular: Torej, tudi odločitev o omejitvi gibanja na območje občine posameznika je po vašem pravilna?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Večino ukrepov ocenjujem kot sorazmerne, si pa ne dovolim, da bi sodil o njih, zlasti ne javno, tako kot vsak izmed nas ima neko svojo oceno, svoje stališče, glede vsakega ukrepa. Mislim, da ga, tako kot vsi ostali, moram spoštovat. Prihodnost bo pokazala, koliko so bili ukrepi pravi in koliko si bili tudi sorazmerni. Vendar je moja ocena, in to iskrena ocena, ta, da ocenjujem, da so ukrepi, kot sem rekel, v celoti sorazmerni. Tudi v tem smislu se mi zdi, velja pohvaliti vse odločevalci, da iščejo najboljše rešitve v situaciji, ko priročnika za ukrepanje nima ne Slovenija, ne svet.

Aleš Kocjan: V zvezi z ukrepanjem so se pojavljale tudi dileme, ali bi bilo smiselno razglasiti izredne razmere za to, da bi se vlada lažje soočala z epidemijo, te pobude so prihajale s strani nekaterih uglednih pravnikov, denimo Petra Jambreka in tudi navsezadnje premier Janša je to možnost omenjal, da so jo na vladi preigravali. Kaj menite o tem, bi bilo to morda na mestu?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ocenjujem, da bi bilo potrebno razglasiti izredne razmere, slovenska vlada, Državni zbor, vsak v okviru svojih pristojnosti zelo dobro opravlja svoje delo, tudi jaz kot predsednik republike se držim svojih pristojnosti. Mislim, da je bila neka odločilna točka za razvoj neke sorazmernosti pri odločnem ukrepanju in obrambi temeljnih, ustavnih vrednot, ko je šlo za hitrost ukrepanja s sprejetjem in razglasitvijo prvega korona paketa. Takrat je postalo jasno, da čas ni na naši strani, ljudje pričakujejo hitro ukrepanje. Ustava terja svoj čas. In mi smo se držali Ustave. To je bilo takrat prelomnega pomena in ostaja vodilo, očitno, pri vseh, ki ta hip odločamo o demokratičnih standardih in njihovem spoštovanju. Spričo tega imam zaupanje v to, da se bomo po demokratični poti prebili skozi najtežje čase in da bomo med tistimi državami, kjer bomo pokazali, da demokracija ni oporeka učinkovitosti in učinkovitemu ravnanju, ampak prav nasprotno, pogoj za učinkovito ravnanje, vsaj na dolgi rok. Na kratek rok bo marsikdo dejal, da je avtoritarno odločanje morda hitrejše in morda odločneje, to drži. Na dolgi rok pa lahko mi in to Slovenci, in to zgodovinsko izkušnjo 150-letno imamo, lahko samo skozi demokratično družbo, državo in držo urejamo svoje zadeve tako, da ohranjamo in okrepimo svoj narodni in državni razvoj.

Erika Štular: Tu, ko gre za sprejemanje odločitev, se je pojavilo ne samo vprašanje demokracije, ampak tudi upoštevanje stroke v Sloveniji. Nekako je še vedno vtis, da je ta ključna inštitucija Nacionalni inštitut za javno zdravje odrinjena od odločanja, da ni v ospredju, na kateri strokovnjaki so bili označeni kot neustrezni, ne pravi. Kako gledate na to situacijo, in nenazadnje tudi na stališče naše države ali pa vlade do Svetovne zdravstvene organizacije, kjer smo tudi zelo kritični.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Najprej glede slednjega, sem velik zagovornik multilateralizma, zato tudi pri pomenu Svetovne zdravstvene organizacije nočem govorit diplomatsko, ampak zelo jasno. Ta inštitucija je za organizacijo svetovnega urejanja soočanja s pandemijo elementarnega pomena in ne glede na to, da se kdo s kakšno njeno odločitvijo, izjavo, ukrepom ne strinja, je za ukrepanje sveta bistvena. In Slovenija jo mora podpirat. Kar se tiče stroke in politike, moramo vedet, da tudi stroka ni vedno enotna. Na koncu je politika vpoklicana, da odloči. Mislim, da bo toliko lažje in prepričljivejše politika sprejemala neke odločitve, zlasti tiste, ki se bodo delu javnosti zdele problematične, če bo imela podporo stroke. V tem smislu bi svetoval vsem, da se naslonijo na strokovne odločitve in poskušajo poiskat strokovni konsenz, že ta je dostikrat težak, pa seveda potem naredijo še naslednji korak in poiščejo politični konsenz. Ta napor se bo, boste videli, obrestoval neskončno. Je težko, bo še težje, ampak napor, da se poišče najboljše strokovne ocene in ukrepe ter da se poišče dialog, skozi dialog v politiki en konsenz, bo obrodil neverjetno pomembne sadove.

Aleš Kocjan: Pri nas se je nekako zdelo, da Nacionalni inštitut za javno zdravje ni središča točka boja ali spopada z epidemijo na naših tleh.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Vlada ima odgovornost, da sprejema ukrepa, naslonila se je na dve strokovni skupini, tista, ki svetuje pri gospodarskih in socialnih ukrepov ter na tisto, ki svetuje pri zdravstvenih. V tem smislu ima tudi odgovornost, da presoja kaj je prav in kaj ne. Mislim, da lahko ocenjujemo, imamo neko stališče, ampak šele čez čas bomo lahko ugotovili, ali je bil vsak ukrep pravšnji, ta hip tega ne moremo niti sproti, vendar pa lahko za mesec dni nazaj ocenimo neko stanje in kot rečeno, mislim, da smo lahko zadovoljni, mislim, da vlada v celoti ukrepa dobro. Moramo tukaj nujno poudarit tudi pomen Državnega zbora. Mislim, da Državni zbor zelo dobro opravlja svoje delo. Mislim, da slovenska politika skupaj v celoti s stroko zelo sorazmerno ureja stvari in da lahko gledamo na prihodnost z optimizmom. Še enkrat pa moram reči, niti ljudje, niti politika ne smemo mislit, da se počasi zdravstvena kriza končuje, še zdaleč ne. Bistvenih spremenjenih okoliščin ali cepiva ali zdravila ali prekuženosti še ni, prav gotovo je legitimna skrb, da bi se ta zdravstvena kriza v socialno in gospodarsko, ta potem v politično. Vse te skrbi smemo imeti pred seboj, toda zaenkrat smo v dobrem položaju in dobro obvladujemo razmere.

Aleš Kocjan: Zdaj ta čas je prinesel precej napetosti tudi na političnem prizorišču. Kako gledate na zaplete z nabavo zaščitne opreme. Se to zdi kot neka naslednja politična afera, tako kot smo se v 90-ih pogovarjali o orožju in nabavah, sedaj je to lahko ena eksplozivna mešanica, ki lahko prinese še več nemira v politiko.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Enkrat sem že dejal, ne bo nič odveč, če to ponovim, da moramo samo z velikim občudovanjem gledat na razumevanje ljudi in njihovo obnašanje v teh razmerah, tudi ko gre za oceno teh ravnanj bodo ljudje razumeli, da je bila kakšna odločitev za nakup pravilna ali napačna, važno pa je, da ljudje ne bi imeli občutka ali da bi bilo to dejstvo, da se je kdo okoriščal z nastalimi razmerami. Tega pa ljudje ne bi sprejeli in bi imeli prav.

Erika Štular: Pa je zdaj situacija taka, da upravičeno tako mislijo in imajo tak občutek, da gre za okoriščanje?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Mislim, da je potrebno prej, preden nekomu naložite to breme, te obtožbe, dati neke izkaze. Predlagam, da tudi v teh razmerah poteka normalna demokratična razprava o tem kako se opravljajo ti nakupi. Hkrati pa je potrebno tudi razumeti, da potekajo v nekih posebnih razmerah. Naj torej poteka neko raziskovanje stvari tako, da pretirano ne obremenjuje vlade in da ta lahko do nadaljnjega, ko bi utegnili biti ti sumi potrjeni – jaz zato nimam nobenih razlogov – da lahko normalno opravlja svoje delo. Kot sem prej dejal. Mislim, da lahko v demokratičnem okviru tudi tako zelo delikatna vprašanja kot je morebiten sum okoriščanja položaja za osebne koristi, lahko razčistimo in to na način, da je dovolj razumen, da omogoča vladi, da lahko ob tem ukrepa, da to ne postane prevladujoče sidro ali neka utež, ki potem to blokira.

Aleš Kocjan: Napovedujejo se preiskovalne komisije. Danes je opozicija napovedala interpelacijo gospodarskega ministra. A se vam zdi to dopusten način političnega boja v teh okoliščinah, kjer sami omenjate, da moramo voditi demokratično.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Običajno strankarskih odločitev ne komentiram. Tudi tej bi se rad izognil, razen pripombe, ki se mi zdi zelo pomembna, da je tudi tukaj treba tehtati sorazmernost. Smo v nekih posebnih okoliščinah – ne v izrednih razmerah, v nekih posebnih okoliščinah – zdravstvenih, gospodarskih, socialnih, tudi mednarodnih – ko imata vlada in Državni zbor, vsi, ki odločamo, zares stresne trenutke, ko se je treba fokusirati na reševanje teh vprašanj in ko je treba vse stranpoti pri tem seveda in opaziti, tudi kritizirati, tudi sankcionirati, ampak je treba to storiti na tak način, da fokusa – to je reševanja stisk ljudi, problemov, ki jih rešuje vlada in Državni zbor – ne bi prizadeli, da to ne bi bilo potem tako uspešno. Fokus, fokus je zelo pomemben. V politiki se mi zdi, da je sposobnost določanja prioritet in osredotočanja okrog njih zelo pomembno. To ne pomeni, da s tem avtomatično odrinete vsa druga legitimna vprašanja. Samo tukaj v politiki je prav tako sorazmernost enako pomembno velja kot pri ukrepanju samem.

Erika Štular: Torej menite, da bi interpelacija zdaj vzela preveč energije, da bi bila nesorazmerna v tem…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: To bodo ocenili tisti, ki imajo pravico. Nobena pravica ustavna zaradi razmer ni formalno vzeta in tudi ne sme biti. Vsi pa bodo politično pretehtali kaj in kako bodo ravnali. Povedal sem svojo oceno. V teh okoliščinah se mi zdi pomemben fokus. Za njega mora skrbeti tudi vlada, ne samo tisti, ki jo nadzira in to je, da ohranimo eno stopnjo povečanega sodelovanja za primerno ukrepanje v razmerah zdravstvene, gospodarske in socialne krize. To je fokus.

Erika Štular: Čisto za nek kratek komentar bi vas še prosila. Tudi v tem kontekstu vlada, opozicija oziroma dva različna politična pola, če poenostavljamo rečem. Kar nekaj je bilo napetosti zdaj med vlado in lokalnimi skupnostmi, ko je šlo za nameščanje recimo okuženih ali tistih, ki so morali biti v karanteni. Hotel Paka Velenje, ptujska bolnišnica zdaj, pravzaprav najbolj kritično izpostavljeno. Ali dopuščate možnost, da je bila tu v ozadju tudi neka politizacija ali pa neki motivi, ki so bolj povezani z recimo strankarskimi interesi? Očitki so leteli v tej smeri, da vlada po eni strani daje težje, nepopularne naloge tistim lokalnim skupnostim, ki jih vodijo politiki iz drugega pola ali pa, da ti ljudje iz drugega pola nagajajo vladi? Kako vi to razumete, te napetosti med vlado in lokalnimi skupnostmi, ki so nastale?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ne zaradi komodnosti, ampak zaradi položaja, ki ga opravljam, bi se nekako izvzel iz ocenjevanja strankarskih politik in strankarskih interesov, ki so seveda legitimni tudi v zdajšnjih okoliščinah, ker smo že dejali, da so sestavni del enega normalnega demokratičnega življenja. Rad bi rekel naslednje. Tretjič, ljudje so pametni. Ljudje znajo ceniti na dolgi rok toliko bolj. Tisti, ki bo znal s svojimi ravnanji, tudi če sprva ne bo razumljen. Ampak bo s svojimi ravnanji dokazal, da se je pravilno odločal, vztrajal pri svojih odločitvah, ni skrbel za svoje interese ampak za interese skupnosti, bo s strani ljudi tudi nagrajen. V to sem prepričan. Kdor bo zdaj poskušal izkoriščati bližnjice za osebne ali strankarske interese, ta na dolgi rok ne bo nagrajen. To je popolnoma jasno.

Aleš Kocjan: Jaz bi se vrnil k sorazmernosti, ki ste jo omenjali. Zdi se, da primež epidemije, hvala bogu, vendarle popušča. Pa bi vas vprašal zakaj oziroma na podlagi kakšnih obveščevalnih podatkov še vedno vztrajate pri tem, da bi bilo treba bolj aktivno angažirati vojsko, torej podeliti štiri policijska pooblastila za obvladovanje razmer na meji, ko pa so podatki s katerimi smo seznanjeni v javnosti takšni, da je število nezakonitih prehodov pač manjše kot v primerljivem obdobju lani ali pa tudi na mesečni ravni.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ja, to bom rad pojasnil še enkrat, čeprav sem že. Ne gre zato, da bi zdaj v tem času bilo prehajanje, ilegalno prehajanje državne meje večje, kot v istem obdobju lani. Toda zdaj imamo opravka z omejevanjem gibanja v vseh državah na zahodno balkanski poti. Tisto, kar nas skrbi, kar mene skrbi, vse tiste, ki zagovarjamo uveljavitev 37. a člena je, da bo s popuščanjem omejevanja gibanja, prišlo do povečanja števila ilegalnih migracij. To govorijo tako rekoč vse prognoze, laične in strokovne. Ko bo zdaj v naslednjih tednih in mesecih prišlo do popuščanja omejevanja gibanja v vseh državah na zahodno balkanski poti, bomo hkrati imeli povečan dotok ilegalnih migracij. Tisto, kar ne želim je, da bi prišlo v Slovenijo ob skrbi za zdravje naših ljudi, za njihove socialne in gospodarske stiske, težave in strahove, še do kulminacije z migrantsko krizo. To mora država preprečiti. V tej luči sem pozval Državni zbor, da ponovno razmisli o uveljavitvi 37. a člena in tudi ko najprej Odbor za obrambo tega ni sprejel, sem to sprejel s spoštovanjem te odločitve. Očitno nismo bili dovolj preprečljivi. Bomo, ko bo vlada ocenila za potrebno, ponovno prepričevali Državni zbor in upam, uspeli prepričati poslance, da je treba pogledati v luči perspektive razvoja dogodkov, ne sedanje situacije. Sedanja situacija ni zaskrbljujoča. Drugi razlog je razmeščanje narodnih resursov. Mi imamo policijo, ki zdaj opravlja znotraj države veliko več obveznosti, kot jih je imela prej, ob enakih pooblastilih, pri čemer dobiva še nekatera nova.

Aleš Kocjan: Kako to, ko je javno življenje…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ja, samo hipec. V tem smislu se mi zdi dobro, da del vojske, ki imenitno opravlja tiste naloge, ki jih opravlja sicer na južni meji policija, opravi ona, ker si verjetno ne želimo – večina nas ne, da bi vojska posegla v običajno življenje. Čeprav kot vidite, v nekaterih evropskih državah so izredne razmere. Vojska je v celoti angažirana pri urejanju. Pri nas ni ne enega ne drugega in kljub temu zelo uspešno rešujemo probleme.

Erika Štular: No, so problemi. Zdaj zakaj to početi zdaj na zalogo? Leta 2015 so to uredili čez noč tako rekoč, pa je bila situacija zelo kritična.

Aleš Kocjan: In to vključno s spremembo zakona, ne samo aktivacijo 37. a člena, ki je bil takrat šele spisan in sprejet.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Leta 2015 nismo imeli zdravstvene krize. Nismo imeli nevarnosti, da se bo zdravstvena kriza iztekla že v začetek gospodarske in socialne. Ne, kot predsednik republike si ne želim, da bi prišlo do kulminacije večih kriz – gospodarske, socialne, zdravstvene in še poleg vsega migrantske. V tem smislu je ta ukrep preventivne narave. Če bo dovolj zgodaj sprejet, bo sploh preprečil že kot preventivni ukrep nevarnost, da bi to dodatno onemogočilo eno primerno ukrepanje države.

Aleš Kocjan: Omenili ste, da je policija trenutno bolj obremenjena v notranjosti države. Toda kako to, ko pa vendarle javno življenje miruje, na cestah je manj prometa, ni javnih dogodkov, ni prireditev. S čim ima policija po vašem…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Najprej so policistke in policisti izpostavljeni nevarnosti okužbe bolj, kot tisti, ki so doma. Drugič opravljajo nekatere naloge, ki so povezane s kontrolo gibanja med občinami in druge ukrepe, ki jih je z odloki in zakoni sprejela vlada in podobno kot velja za druge zdravstvene delavce, negovalke, negovalce, velja tudi za policiste. So bolj izpostavljeni, ne morejo vsi opravljati nalog, če želimo, da so nekateri na varnem zato, če bi bilo potrebno kadre zamenjati. Tako da eno razumno presojanje razmer nam da vedeti, da je eno pametno, preudarno razmeščanje narodnih resursov – v tem smislu vojske s policijskimi pooblastili na južno mejo zato, da lahko normalno policija opravlja naloge znotraj domovine. Mislim, da je to razsodno, vendar sem rekel. Če kdo teh argumentov recimo ne vzame za svoje, bom to razumel. To je demokratično in bomo poiskali kakšne druge načine zato, da bomo še naprej uspešno urejali stvari.

Aleš Kocjan: Ampak k sreči so razmere pokazale, da so ljudje precej upoštevali in spoštovali omejitve gibanja. Tako kažejo podatki.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Trikrat sem dejal, da ne samo, da sem ponosen kot predsednik republike. To je moj oseben občutek in ga želim javno reči. Ampak da kot nekdo, ki zdaj 30 let sodeluje v politiki, lahko samo z občudovanjem gledam, kako je tako zelo veliko ljudi v tako zelo kratkem času tako bistveno spremenilo življenjski slog. To je tako občudovanja vredno, da vam ne morem povedati. Zakaj je Slovenija tako uspešna pri soočanju z nastalimi razmerami? Ker vlada primerno ukrepa. Ker ima za večino ukrepov razumevanje v Državnem zboru. Ker zaenkrat še zmeraj prevladuje v politiki sodelovanje, tudi s stroko. Ampak nenazadnje, zato ker ljudje razumejo, da gre zares in da bo šlo še nekaj časa zares in to upoštevajo.

Erika Štular: Dobro in zdaj bomo te ljudi, če dovolite gospod predsednik, še enkrat pozvali, da obiščejo spletno stran Prvega na Radio Slovenija. Naj postavijo svoja vprašanja, naj tudi glasujejo za vprašanja, ki so jih postavili drugi poslušalci in potem na koncu bomo gospod predsednik tudi vam zastavili tri tista najbolj popularna. Zdaj pa nadaljujemo z drugimi novinarskimi vprašanji.


Aleš Kocjan: Tako je. Pomudili se bomo še malce pri vladi in njenih ravnanjih. Tako imenovana depeša v medijih, gospod predsednik, poslana na Svet Evrope, se zdi, da nekako odraža razmerja in politično delovanje te vlade. Še vedno se do nje niste dovolj jasno opredelili, čeprav je vlada tudi na parlamentarnem odboru dala jasno vedeti, da stoji za to vsebino. Kako komentirate vi to vsebino? Se strinjate z vsebino o stanju medijev in demokracije pri nas v tem, da gre za nekakšno usedlino bivšega totalitarnega režima?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ko sem slovenski javnosti predstavil svojo odločitev za nominacijo Janeza Janše za novega mandatarja, sem si vzel veliko časa, nesorazmerno veliko časa, da sem poudaril pomen spoštovanja demokratičnih vrednot in demokratičnih standardov za uspešno soočanje z razmerami, v katere gremo. Takrat smo za nevarnost koronavirusa že vedeli, pa tudi brez tega je bilo to opozorilo glede na nekatere procese v svetu po moje na mestu. Povedal sem, da med te vrednote štejem tudi svobodo tiska oziroma svobodo medijev, da ti konstituirajo neko demokratično družbo in da je treba to imeti ves čas pred očmi.

Erika Štular: Je bila ta poteza vlade torej v nasprotju s tem vašim priporočilom, nasvetom?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Jaz sem dejal in to je bil moj doslej edini komentar in pri tem ostajam, da je šlo po mojem mnenju za spodrsljaj. Rad bi pojasnil, zakaj menim, da je šlo za spodrsljaj. Vsebina odziva Urada za komuniciranje vlade je zelo robata, je zelo ultimativna v svoji oceni. Ocena, ki je v tem odzivu, je zelo robata, je zelo ultimativna, je zelo, kdo bi rekel pristranska. Spodrsljaj je v tem, da si je vlada, UKOM je to storil v njenem imenu, privoščila v trenutku, ko je morala pričakovati, da bo tako ultimativna, stroga ocena, kot je glede medijske krajine gotovo naletela na vsaj na razdelitev javnega mnenja. To se mi ni zdelo pametno v hipu, ko govorim vedno o tem, da je treba držati nek fokus. Ta kolateralna škoda, ki je bila narejena s tem glede nezaupanja med opozicijo in koalicijo ali pa med različnimi političnimi tabori, se mi ni zdela upravičena glede na razmere, v katerih vlada potrebuje podporo javnosti.

Erika Štular: Predsednik, hočete reči, da je vsebina sicer prava, pa je napisana preveč robato in ultimativno ali kako naj to razumemo?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: O vsebini se ne izrekam. Rekel sem, da je to stvar vlade. Jaz bi vsekakor napisal, če bi že koral, stvari drugače. Mislim, da ne bi napisal tako.

Aleš Kocjan: Kako to, da ste sprva pomislili, da ne gre za uradno stališče vlade?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Slišal sem, da predsednik vlade in zunanji minister nista bila neposredno vpletena v to. Hočem reči, da glejte…

Aleš Kocjan: Pa tudi ostale koalicijske stranke niso bile seznanjene?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Mislim, da se ni potrebno vrteti kot mačka okrog vrele kaše okrog teh vprašanj. Dejal sem, v tem času se mi zdi, vlada potrebuje sleherno zaupanje in naklonjenost ne samo opozicije, ampak celotne javnosti. Tisti, ki so pisali to mnenje, to mnenje je napisano rekel sem pristransko, za marsikoga nesprejemljivo. Morali so računati na to, da bo to vsaj razdelilo javnost in poglobilo nezaupanje. V tem smislu se mi je to zdel spodrsljaj. Vedno sem rekel, da mora biti svoboda medijev in vedno sem tudi povedal, da zlasti nacionalni RTV, pa ne zato, ker sem zdaj tukaj pri vas, ampak nacionalni RTV pomeni nek steber nekega družbenega, državnega, če želite v tem smislu, konstitutivnega pomena za demokratičnost v sleherni družbi in da je treba imeti nek obzir do tega. Naj se z njo in vsakim njenim ravnanjem strinjamo ali ne, ampak moramo razumeti njen tak pomen in paziti nanjo v tem smislu.

Erika Štular: Saj naša RTV hiša je ob začetku te epidemije bila res zelo pozorna, da smo ostali neodvisni informativni, avtonomni, da smo res opravljali svojo vlogo, kolikor se je le dalo dobro. Pa vendarle smo bili tudi tarča napadov. Bili smo, sicer prek socialnih omrežij, deležni očitkov predsednika vlade o tem, da objavljamo laži in podobno. Kako to komentirate? Se strinjate s takim načinom?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Še enkrat naj povem. Verjamem v svobodo medijev, verjamem tudi v neodvisnost dela v uredništvu teh medijev, naj bodo javni ali komercialni. Kolikor poskušam, se upiram skušnjavi, da bi kakršnakoli moja izjava ali ukrepanje bilo razumljeno kot vtikanje v uredniško politiko. Dejal sem, da je RTV nacionalna inštitucija, nacionalnega pomena, da je treba nanjo paziti, da se nam ne sme zgoditi, da bi se iz teh ali onih razlogov ali izgubilo zaupanje vanjo ali ne bi mogla opravljati svojih več razsežnostnih funkcij. Dejal sem, da je bilo v tem smislu žal v tem odzivu Urada za komunikacijo po moje ocena pristranska, rekel sem robata, surova, taka, ki lahko seveda pri bralcu naleti na oceno, da je bila nesprejemljiva, tudi pri meni. Vendar moram pojasniti. Tudi tej oceni se želim, jo želim pustiti tam, ker bom v nasprotnem primeru sam počel isto, čemur se poskušam izogniti, to je ocenjevati medijsko krajino.

Aleš Kocjan: Se vam zdi prav, da sredi te krize vlada menja svoje predstavnike, ki še jim ni potekel mandat v nadzornih in programskih organih javne RTV?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Prej ste me vprašali, ali je prav, da opozicija vlaga interpelacijo. Predpisi to omogočajo. Ali je to pametno ali ne, je drugo vprašanje. Mislim, da tukaj to predpisi tudi omogočajo. Ali je pametno ali ne, je stvar presoje.

Aleš Kocjan: Je pametno?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: O tem se bomo vzdržal svojega stališča. So stvari, okrog katerih, tako sem tudi doživel z izkušnjami v teh sedmih letih, mora predsednik republike se vzdržati kakšne ocene, kakšnega mnenja, čeprav ga ima. Saj tako kot vi imamo tudi jaz neka osebna stališča. Pri nekaterih mora predsednik republike stopiti ven iz tega konteksta, če želi, da ohrani tisti, kar se mi zdi, da je moja glavna naloga. In to je, da na nek način pomaga pri organiziranju enega političnega sodelovanja za čim bolj enotno in učinkovito ukrepanje, zlasti v takih resnih razmerah, kot smo jim zdaj priča.

Aleš Kocjan: Opozicija si je po prvih dneh, tednih od nastopa te vlade zdaj nekako vzela zalet in je postala bolj kritična do nekaterih vladnih ukrepov, ki so navsezadnje tudi podvrženi že ustavni presoji, zlasti glede ukrepov, ki zadevajo nadzor nad potekom epidemije. Trdijo, da vlada pod krinko reševanja krize uveljavlja ustavno sporne ukrepe, uvaja policijsko državo. Izvedeli smo, da bo policija kmalu lahko pozvonila na domovih in preverila, ali posameznik spoštuje karanteno, ki je bila predpisana, ali pa kršitve izdatno kaznovala. Kako vidite to?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Jaz sem malo prej, ko sem kot dobro ocenil ravnanje vlade, kot dobro ocenil ravnanje tudi Državnega zbora. Državni zbor je pomemben, ker se tam, v tem zakonodajnem telesu srečata vlada in opozicija. Ne mislim, da je lahko vsem v ponos, da je bilo pravzaprav z eno veliko obzirnostjo, politično inteligentnostjo sprejeto večina tega, kar je vlada predlagala v prvem korona paketu, da pa je znala opozicija prepričati večino v Državne zboru , da nekateri ukrepi ali niso prepričljivi ali niso sorazmerni ali pa da jih je mogoče napačno ali razumeti ali uveljaviti in niso bili sprejeti. V tem smislu ostajam optimist, da bo tako tudi v prihodnje.

Erika Štular: Zdaj je tako vprašanje, ki je aktualno, ta aplikacija za slednje in obveščanje o okuženih, da tako rečem malo poenostavljeno. Vlada pravi, da je to tudi eden od pogojev, da bomo lažje sproščali te ukrepe. Pa me zanima, kako vi razmišljate o tem, kaj ja, kaj ne? Bi si vi na svoj pametni telefon naložili tako aplikacijo?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Mi smo se znašli v situaciji, ko veliko ljudi tvegamo oceno, da večina bi bila pripravljena. To se je izkazalo v državah, ki imajo daljšo demokratično tradicijo od Slovenije. Bi bila pripravljena žrtvovati kakšno osebno svoboščino za zagotovitev varnosti, zdaj celo zdravja. Glede tega sem zelo previden. Tudi izkušnje iz teh držav, ki so uvajale močne ukrepe za domnevno varovanje varnosti, je pokazala ena šibkost takih ukrepov. Jaz mislim, da je prav, da to problematiziramo in ko bomo trdno prepričani, da je tako tehnološko kot politično kot nadzorstveno stvar OK, bomo to brez skrbi sprejeli. Do takrat pa mislim, da so ti sumi mogoče neutemeljeni, legitimni in da jih je potrebno toliko časa diskutirati, da jih bomo ali odpravili ali potrdili.

Erika Štular: Torej v tem valu epidemije vi te aplikacije še ne boste imeli na svojem telefonu?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Če bo tak predpis, jo bom imel.

Erika Štular: Sicer pa ne, če bo to prostovoljno?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Sicer ne, kot nimam še kakšne druge ali pa imam kakšno tretjo, za katero se odločim. Ne znam presoditi, a veste, tudi premalo vem. Ne glede na to, da sem se pozanimal, kaj bi to pomenilo, tako tehnološko kot pravno in nenazadnje varnostno, imam sam premalo informacij, da bi znal zdaj reči, ali so ta stremljenja vlade k temu ukrepu legitimna ali ne. Moram pa reči, da nobenega od vladnih ukrepov ne pričakam v osnovi s sumom, da želi vlada več pristojnosti in oblasti, ne za reševanje krize, ampak za, kako bi rekel, za krepitev svojega položaja, ampak želim v eni demokratični razpravi razčistiti, kaj od tega je smotrno, sorazmerno, pametno, svobodno, demokratično in tudi učinkovito. In tukaj vam moram reči, da do konca pametni vsak dan ne moremo biti. Sproti čez čas se bo videlo, koliko je bil kakšen ukrep primeren ali ne. Kot rečeno priročnika za ravnanje v taki situaciji nimamo.

Aleš Kocjan: Kako pa zdaj ocenjujete razpoloženje v družbi? Epidemija že traja kar nekaj tednov, omejitve gibanja, ustavitev javnega življenja, nekako se zdi, da so pričakovanja ljudi, da se začnejo ukrepi postopoma sproščati, kar se navsezadnje že dogaja. Je morda nastopil čas za bolj odločno sproščanje teh omejitev? Naj otroci…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: O tem bosta ocenila vlada in državni zbor in njihova odločitev bom spoštoval. Moje osebno mnenje pa je, morda bo to presenečenje nekoliko bolj konservativno, rezervirano do prehitrega popuščanja, vem da ljudje ukrepov večinoma nimamo radi, omejujejo naše svobode in življenjske stile, kot smo prej omenili, če bomo popustili prehitro in se bo virus vrnil bo zaupanje v ukrepanje manjše, nižje, stopnja zaupanja bo nižja, hkrati pa se bomo morali mogoče poslužit ukrepov, ki bodo še bolj, kako bi rekel, radikalni kot zdaj. Tako da moj nasvet, to je samo moje mnenje niti ni nasvet, je, da bodimo konservativni pri postopnem popuščanju, imejmo strokovne in druge ocene, da je to dobro, rekel sem že na začetku krize, da bo lažje sprejemat ukrepe za omejevanje kot ukrepe za popuščanje, to zdaj izkazuje kot točno. Tako da popuščajmo konservativno in pazimo, da ohranjamo to situacijo. Glejte, kriza se je vrnila na Kitajsko, kriza se je vrnila v Singapur, vrnila se je v Južno Korejo, na Japonsko, to kaže na to, da dokler svet ne bo obvladal virusa samega se bo ta ob sproščanju ukrepov vračal. Vem, da večini naših poslušalcev ni prav in ni dobro, tudi meni ne, da smo priča tem omejitvam. Vendar za enkrat Sloveniji gre dobro, ne naredimo nobene večje napake zaradi katere ne samo da na bo šlo slabše, ampak bo porušeno zaupanje tako vlade v njeno ukrepanje, kot tudi eno, en velik ponos, če smem reč, vseh ljudi, da smo se tako dobro za enkrat obnašali.

Erika Štular: Torej naj ne načrtujejo počitnic letos na obali in naj ne…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Te pristojnosti nimam.

Erika Štular: Vi ne bi poslali otrok v šole že maja?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Glejte, moj sin je študent in bo šel na, se bo vrnil na univerzo, ko bo taka odločitev, prav gotovo ne bo moja. Kot vidite se nikoli ne mešam v stališča glede tega ali je kakšen ukrep primeren ali ne, poskušam ga spoštovat, če mi kdaj koli ne uspe, da ga se upravičim, ga pa ne komentiram, ker mislim, da je potrebno zaupat tistim, ki jih sprejemajo, jaz mislim, da vlada dobro opravlja svoje delo. Morda bi rekel eno stvar, če mi dovolita, če zdaj ne bi imeli te vlade, če ne bi imeli katerekoli vlade s polnimi pooblastili, bi zdaj po odstopu prejšnjega predsednika vlade in vlade konec januarja imeli volilno kampanjo, prosim, da se zamislimo nad tem. Zdaj bi imeli volilno kampanjo, 17. maja pa bi imeli volitve, če bi lahko bile. Vlado novo bi oblikovali približno po časovnici naslednja dva meseca, sredi julija bi vlada dobila vlado, bi Slovenija dobila vlado s polnimi pooblastili. Imamo vlado, marsikaj kar naredi, z marsikatero odločitvijo, stališčem, ravnanjem predsednika vlade se mogoče kdo ne bo strinjal, tako pač vedno je in tako tudi bo. Vendar pa, če bi zdaj rekli, da vlada ravna slabo, da izkorišča položaj zlasti za krepitev svoje lastne oblasti in da je to primarno, mislim, da ne bi bili pošteni, mislim tudi, da opozicija ravna relativno odgovorno, tudi tukaj bi se dalo reč, da je kakšna izjava, ampak moramo bit za enkrat zadovoljni, ker če kakšni krat ne bomo znali bit zadovoljni ne bomo znali bit tudi kritični takrat ko bo treba.

Erika Štular: Seveda govorimo o sproščanju ukrepov samo zato, ker ali nismo dovolj potrpežljivi ali pa zato, ker bi menili, da vlada s tem zatira demokracijo, ampak tudi zato, ker ima to gromozanske gospodarske posledice ne. Stoji tudi velik del gospodarstva zaradi tega in obeta se nam globoka recesija, ne vemo še kakšna, od šest do deset ali celo več odstotkov in kako to preprečiti, s kakšnimi ukrepi, kako ravnati zdaj v tem času, da to ne bo preraslo še vse druge, saj veste socialno, družbeno in kako drugačno krizo?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Tako voditelji kot strokovnjaki, ki jih imam priložnost poslušati opozarjajo, da ima prav gotovo postopno popuščanje dobre posledice za okrepitev narodnega gospodarstva, toda pod pogojem, da se zdravstvena kriza ne bi vrnila. Mi moramo torej tako sproščat torej omejitve, da bomo hkrati oživili gospodarsko dejavnost in siceršnje javno življenje, toda vedno tako da bomo lahko kontrolirali virus. Še nekaj bom rekel, ko so sprva vsi govorili samo o zdravstveni krizi sem menda bil v Sloveniji med prvimi, ki je rekel, počakajte, počakajte, zdravstvena kriza je morda lažji del krize, ki sploh prihaja in bom to rekel tudi zdaj. Zdravstveni krizi bo sledila gospodarska in socialna kriza, mislim, da bomo imeli recesijo, ki bo imela značilnosti črke u, ta bo daljša, rekel sem tudi na posvetu včeraj s strokovnjaki, da je moj strah politika in politologa v tem, da bi se lahko zgodila kulminacija zdravstvene, gospodarske, socialne in politične krize, ki bi imela tudi razsežnosti geopolitičnih značilnosti, vse to moramo imet pred očmi, toda zakaj? Samo zato, da smo Slovenci inteligentni in da ravnamo previdno, odločno, ampak skozi z naslednjo, z naslednjim fokusom, postopoma sproščajmo omejitve, oživljajmo gospodarstvo, nikoli pa ne toliko, da ne bi mogli povleči ročne zavore, če bo to potrebno za zavarovanje zdravja ljudi.

Erika Štular: Čisto en kratek medklic no, ker govorimo zdaj o gospodarskih in socialnih posledicah, danes smo veliko govorili o Gorenju, kakšen je vaš pogled zdaj na to situacijo, na odpuščanje tam, kaj to pomeni tudi z vidika odnosa do tujega kapitala, do Kitajske, in, vaš komentar.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Najprej to mora biti za ljudi, ki jih je doletela ta odločitev nekaj zelo strašnega in upam, da bo država razumela te okoliščine in priskočila dodatno na pomoč, ne vem koliko manevrskega prostora ima za to, vendar mislim, da bi bilo to zelo pomembno. Poznate moje načelno stališče za ravnanje v krizi, tisto kar ne smemo storiti v naslednjih tednih in mesecih je povečat neko neenakost ljudi, ki bi se v naslednjih mesecih znašli pred situacijami, krizami, stiskami, ki jih ne bi bili sposobni ravnat. Kolikor je mogoče moramo tukaj priskočit ljudem na pomoč. Mislim, da iz tega vidika svežnji ukrepov, ki jih vlada sprejema predstavljajo dobre rešitve, vprašali ste me za lastnika, takih stvari običajno ne komentiram, vendar pa bi rad, da vodstvo podjetja, ki je dajalo zagotovila ta zagotovila ne glede na to, da razumem, da je zdravstvena kriza spremenila poslovne razmere, vendarle besede držijo, ne bi rad, da bi se v Sloveniji prijel kitajskih investicij slab sloves, če me razumete, kaj hočem reč.

Erika Štular: Zdaj omenjali ste geopolitiko, niz vprašanj se odpira v zvezi s tem, tako glede odnosa Evropske unije v tej krizi, kot tudi do pozicije Slovenije v Evropski uniji. Vi ste bili vedno zagovornik tega, da mora biti Slovenija…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: In ostajam.

Erika Štular: Najbolj v povezani skupini držav članic Evropske unije. Zdaj je zaradi stališč in zavezništev, ki jih ima predsednik vlade Janez Janša nekako vtis, da se ta usmeritev slovenske zunanje politike preobrača od tega jedra Evropske unije k višegrajskim članicam, pa me zanima ali vi opažate…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ne, mislim, da je to pretirana ocena.

Erika Štular: Da se to dejansko dogaja?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Ne, mislim, da je to pretirana ocena.

Erika Štular: Ne.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Na koncu koncev ne pozabite, strategijo zunanje politike določa državni zbor z resolucijo.

Aleš Kocjan: Kako pa potem komentirate, da…

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Poleg tega bi rad povedal, da ostajam pri stališču, da je Evropa pomembna za nas, vedno sem rekel, da bo Slovenija znala preživet tudi brez nje vendar bo zelo težko, zato je boljše, da jo imamo. Dobro je, da imamo močno Evropsko unijo, po krizi z imigrantskim valom se tudi v zdravstveni krizi ni izkazala, to obžalujem. Tako da se zdaj, bom rekel, da je zdaj na drugem popravnem izpitu, želim, da ji uspe, to je za geopolitiko in za naš varnostni, politični, gospodarski, socialni, tudi narodni položaj odločilnega pomena. V tem smislu bi rad, da Slovenci ostanemo Evropejci, ko gledam javno mnenje v Italiji, ki se zelo naglo spreminja proti Evropi to sprejemam z veliko zaskrbljenostjo.

Erika Štular: No, ampak saj veste, Evropska unija ne, tam imajo ključne besede vendarle vlade držav članic, tako da leti kritika ko leti na učinkovitost Evropske unije pravzaprav tudi na njih same in vlade so bile tiste, ki so dobile egoistične in so nacionalne egoizme gojile zdaj v začetku te epidemije, ne?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Imate v osnovi prav, vendar ne rečem, če bi Evropska unija ravnala prej odločneje, jasneje, z nekaterimi ukrepi, bi to s hvaležnostjo pograbile države, vendar tega ni bilo, zato so se mogle znova, drugič po imigrantski krizi, zdaj v zdravstveni, zateči k improviziranju znotraj lastnih nacionalnih okvirov in v tem smislu ne rečem, da se je Slovenija v tem dobro znašla, sem zadovoljen, rad bi da bi šlo tako naprej. Ne bi rad, da bi z recimo postopnim odpravljanjem omejitev v politiki zavladalo prepričanje, da je konec potrebe po recimo temu okrepljenem sodelovanju, da se vse lahko vrne v čisto običajne vode, ne, še vedno je v politiki potrebno, oprostite da temu rečem tovarištvo. Tovarištvo. Nekaj kar pomeni, da opozicija razume breme vlade in da vlada, ko sliši kritike na njen račun s strani opozicije tega ne razume kot napad na vlado, ampak iskreno željo, da so ukrepi boljši.

Erika Štular: Kategorično ste, če sem prav razumela, prej zavrnili nekako vtis, da se slovenska politika, zunanja politika obrača proti V4, proti višegrajskim članicam, Madžarski, Poljski in podobnim. Slovenija recimo ni pristopila k temu pismu, k izjavi 19. članic Evropske unije glede vladavine prava no in to, takrat so se tudi okrepili ti pomisleki, pa me zanima gospod predsednik, ali ste se vi o tem pogovarjali s predsednikom vlade, je to usklajeno z vami, da ta usmeritev ostaja taka kot je bila?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: O najinih pogovorih nikoli ne govorim javno, glede odločitve vlade. Tako kot pri odzivu UKOM-a, bi si želel, da bi bil drugačen. Tudi tukaj bi si želel, da bi bila Slovenija… Poleg podpisnic vendar, ima vlada v enem od argumentov, ki jih daje javnosti, zakaj ni pristopila prav, madžarska je sosednja država in kot soseda si želimo, da bi imeli čim boljše odnose, ker je to za eno geopolitično pozicijo Slovenije pomembno. Tako, da naj ne bo nobenih dvomov. Za strateško spreminjanje zunanje politike je potrebno večinsko prepričanje in odločitev Državnega zbora. Kot veste, sem jaz bil vedno velik zagovornik sodelovanja z višegrajsko skupino. Leta 1993, ali 1994 sem tudi, skupaj s Pučnikom in Bučarjem, vložil predlog, da bi se ji pridružili. Kasneje sem to misel, da bi se ji pridružili, opustil. Menil sem, da je prav, da sodelujemo z njo in kot predsednik republike tudi sodelujem z višegrajskimi skupinami. Ne mislim, sploh ne, to mora biti popolnoma jasno, da bi morali spremeniti našo osredotočenost od sodelovanja z osrednjo Evropo v sodelovanje z višegrajsko skupino. Vendar pa moramo imeti prijatelje povsod. In če lahko s kakšnim korakom, s kakšnim ukrepom, izjavo, stališčem, poskrbimo za to, da se to zaupanje, zlasti s sosednjimi državami in drugimi, okrepi, storimo to. Niso stvari vedno samo črno bele.

Aleš Kocjan: Pojavljale so se tudi nekakšne drastične prognoze, da je Evropska unija pred razpadom, če ne bo večje solidarnosti. Vi ste omenjali tovarištvo, ki ga je treba v tem zahtevnem času negovati. Torej, če ne bo večje solidarnosti, tudi preko skupnega zadolževanja, ali delite te bojazni, da bi lahko Evropska unija resnično bila na preizkušnji in na dolgi rok se ne obdržala.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: To sta dve težki vprašanji. Najprej, o tem, da bi Evropska unija razpadla, si kot državnik ta hip, kot politik niti ne upam razmišljat. Kot politolog sem pač dolžan in to vprašanje seveda vedno prihaja predme. Mislim, da so vse možnosti, da se to ne zgodi. To moram iskreno povedat. To mislim kot politolog in kot politik. Vendar pa je nekaj zgodovinskih znakov, ki kaže na to, da je res Evropska unija zdaj na preizkušnji. Vendar bi vas rad presenetil. Za razliko od večine mojih kolegov, tudi za razliko od večinskega prepričanja v naši državi, ki jo predstavljam, jaz ne mislim, da je rešitev za Evropsko unijo manj Evrope, ampak več Evrope. In morda bom imel prav, morda ne. Nihče ni prerok. Ampak, če bo Evropska unija imela prihodnost, bo ta šla v smer večjih pristojnosti skupnih politik kot jih imamo zdaj. Ker ravno to, da nima pristojnosti Evropska komisija, Evropski svet, Evropski parlament je botrovalo temu, da ni smo imeli skupne migrantske politike in da zdaj nimamo tudi skupne zdravstvene politike. Omenili pa ste eno vprašanje, ki me zelo zaposluje. Mislim, da nimamo časa, da bi se mu temeljiteje posvetili. To je vprašanje dolga. Jaz sem bil predsednik vlade v letih 2008, 2009, 2010, 2011. Takrat je bila narava problema sicer drugačna. Podivjana finančna industrija je kompletno zlomila bančni sistem, ki so ga morale države reševat. In tudi so ga. Z davkoplačevalskim denarjem. Zdaj ne gre za to, da bi tukaj imeli tako jasnega krivca za probleme v katerih smo se znašli. Tudi zato je moralno lažje sprejemat odločitve, ki povečujejo javni dolg. Ne zato, ker zdaj dajemo denar velikim podjetjem, bankam, ampak dejansko namenjamo ljudem neposredno. S tega moralnega vidika je stvar zdaj pri zadolževanju enostavnejša. Vendar tisto vprašanje, ki ga skozi diskutiram z Arharjem in vsemi ostalimi je: Ali zaradi moralne narave problema imamo tudi stvarno drugačno naravo dolga. Dolg je vedno breme za tistega, ki ima. In če se bomo zadolževali, ne glede na to kako plemeniti razlogi bodo za to, bomo imeli z naraščajočim dolgom probleme in to na ravni države in na ravni Evropske unije. In to me skrbi. Vendar pa, kot sem prej rekel, ko imam to na umu, ko imam glede tega velike skrbi, ko mislim, da tudi Slovenija zdaj, s precej urejenimi, zelo dobro urejenimi javnimi financami, urejenim bančnim sistemom in tako naprej, bistveno lažje reagira z zadolževanjem. Moram razumet pa pomen dolga v Evropi in to razlika, ki je zdaj bistvena, o kateri se malo govori. To so korona obveznice. Ne vem koliko si lahko privoščimo diskusije, ampak tukaj za enkrat Nemčija, Avstrija, Nizozemska, še kakšna severna država, niso pripravljene iti tako daleč, da bi kolektivizirale dolg držav. In prav gotovo, veste, ko slišite v Italiji, ki ji želim vse najboljše in tako naprej, ko slišite, da se država zadolžuje še za 50 milijard, prav gotovo to v finančnih krogih v Nemčiji vzbuja neko vprašanje kako bomo vse to zdržali, da bo evropska centralna banka zdržala in da bo evro zdržal. Ampak poglejte, to so samo moja razmišljanja, tukaj nimam nobenih dokončnih ocen. Hotel sem le z vami deliti neke skrbi, ki jih imam.

Erika Štular: Ja, zdaj res, žal predsednik, nimamo časa, da bi se o tem še podrobneje pogovorili. Ena zadeva nas še zanima, v zvezi s slovensko zunanjo politiko. Pravite, da ni sprememb. Pa samo preverjamo kako vi razumete imenovanje gospoda Mihe Pogačnika na čelo vladne službe za zakonodajo. Vi ste pač, da rečemo tako, oče arbitražnega sporazuma in vemo, da gospod Pogačnik je imel drugačne poglede kar se tega tiče. Ali to pomeni, da se slovensko stališče, ali pa pristop Slovenije do tega vprašanja, kakorkoli spreminja? Po vašem mnenju.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Kolikor sem dobil zagotovila, ne. To je prva stvar. Druga stvar, z gospodom doktorjem Pogačnikom, ki je sicer zelo dober jurist, se nisva razšla zaradi različnih pogledov na arbitražni sporazum, razšla sva se, smo se takrat razšli, zaradi honorarja. Ko je prišlo do razhoda, to je bilo sredi januarja, so pravzaprav v mojih pisarnah in v bruseljski pisarni zamisel o arbitražnem sporazumu šele nastajali. Tako, da arbitražni sporazum ni bil razlog za razhod.

Aleš Kocjan: Preden preberemo katera vprašanja so za vas zastavili poslušalci, še zelo na kratko gospod predsednik. Le dobrega pol leta je še do roka, ki ga je postavilo ustavno sodišče za uresničitev odločbe o volilnem sistemu. Torej za popravke volilne zakonodaje. Jasno je, da okrajev ne bomo odpravili, ta poskus je propadel v parlamentu. Boste nadaljevali svoja prizadevanja za spremembo volilne zakonodaje?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Torej. Povedal sem vam, da imam redne pogovore s predsednikom vlade. O vsebini pogovorov javno ne govorim. Lahko samo rečem, da se oba zavedava tega problema. Jutri imam tudi pogovor s predsednikom Državnega zbora. Prav gotovo bo to tema najinega pogovora. Razumem, da sta sedaj vlada in Državni zbor osredotočena na druga vprašanja. Vendar moram vsej slovenski javnosti povedat naslednje: Danes, mislim, da smo 23., danes 23. ali 22. aprila imamo skrbi, ki v ničemer niso povezane z ustavno odločbo o spremembi volilne zakonodaje. 1. januarja 2021, v primeru, da te spremembe ne bo, bodo vsi problemi manjši, nepomembni, v primerjavi s tem. Ste me dobro razumeli? Imamo torej še dobrega pol leta, da ta problem rešimo, sicer bomo lahko zašli v popolno ustavno-pravno krizo, v kateri se nobeni drugi problemi ne bodo po pomenu morali merit z njo, samo poslabšala, poglobila jih bo, zaradi svoje obče narave.

Aleš Kocjan: Kako bi ocenili, kakšna je možnost za uresničitev ustavne odločbe v ustreznem roku?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Mi smo imeli osem krogov pogajanj. Od 12. julija lani je bilo jasno, da je mogoče vložit dva od možnih predlogov v parlamentarno proceduro, če je dovolj podpisov poslancev za sprejetje. V februarju se je skupina 59. poslancev odločila, da stori, kljub temu, da niso imeli 60-ga. To je bilo tvegano dejanje, to sem tudi povedal. Rekel sem, da, če se bo dobro izšlo, bom zadovoljen, ker ta način volitev spremembo podpira. Vendar sem opozoril, da bo hudo, če se ne bo izšlo. Namreč, poslabšalo se bo zaupanje v pogajanja, ki smo jih imeli, ker se pač ne držimo pravil, ki so veljala. Vendar mislim, da se vsi zavedamo resnosti razmer, ki bi sledile, če odločbe nebi uveljavili. Kljub posebnim razmeram. Zato računam, da bo v juniju opravil en posvet s predsednikom vlade, predsednikom državnega zbora, z vodji poslanskih skupin in vodji parlamentarnih strank in skušal ugotovit po kateri poti bi bilo najpametneje, da gremo naprej. Če ne bo 60. glasov za uveljavitev tako imenovanega evropskega načina domačih parlamentarnih volitev, potem ni druge, kot, da se spremenijo meje volilnih okrajev. To ne bo kakšna bistvena sprememba volilnega sistema. Ljudje zaradi tega ne bodo imeli kakšno bistveno večjo vlogo pri določitvi kdo bo poslanec, vendar pa bo to v skladu z ustavno odločbo in to bo od vlade terjalo, da čez poletje pripravi novo razdelitev meja volilnih okrajev.

Erika Štular: Zdaj pa gospod predsednik zelo dolgo se že pogovarjamo. Številna vprašanja so ostala, ampak tri vprašanja, ki so mi jih iz režije sporočili, ki so, da rečem, tako zmagala na tem med vprašanji poslušalcev, jih bom kar prebrala. Prvo vprašanje, Slovenija je krenila na novo pot odnosa z okoljem, z onemogočanjem nevladnih organizacij oziroma civilne družbe pri odločanju o gradbenih posegih v okolje. Ali podpirate ideologijo gospodarstva pred naravo? Verjamem, da nisem edina, ki meni, da je edino, kar lahko zdravi, zgolj čisto in zdravo okolje?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: No kot veste sem ustanovil posvetovalni podnebni odbor. Doslej predsedniki republike niso nikoli ustanovili česa podobnega. V njem so najbolj torej eminentni strokovnjaki na področju okolja in podnebnih sprememb. Danes so me opozorili na ta problem preden sem prišel v ta studio. Kot veste smo samo včeraj dali že tretje priporočilo in zdaj se pripravlja četrto, v katerem razumem, predlagajo, da se ponovno premisli ta predlog. Razumejo, kaj je lahko namera stremljenje vlade, torej zmanjševanje obsega predpisov za to, da bi nekateri projekti lažje tekli. Vendar pa mora biti to spet bomo rekli na nek način sorazmerno, da nebi pretirano plačalo za to ceno okolje tako, da torej moji svetovalci od doktor Lučke Kajfež Bogataj, Dušana Pluta, do ostalih zdaj delajo na tem, da bi pripravili Državnemu zboru eno primerno priporočilo do začetka seje prihodnji teden v zvezi s tem.

Erika Štular: Drugo vprašanje, ki ga posredujejo poslušalci je, kaj menite o popisovanju protestnikov na Trgu republike, so morda kaki tuji državniki izkazali zaskrbljenost nad trenutno politično situacijo v Sloveniji in kakšno je vaše mnenje? Je to, kar se dogaja res okej?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Glejte mislim, da bi prekoračil svoja pooblastila, če bi komentiral ali celo ocenjeval vsakokratno ravnanje policije. Tega niti ne smeta ravnati, ne vem, če sem prav razumel vaše vprašanje. Gledalci oziroma poslušalci morajo razumeti, da se temu zaradi položaja, ki ga opravljam skušam izogniti. Sicer sem vedno naklonjen temu, da so ukrepi sorazmerni, če tukaj ni bila neka nevarnost povzročanja direktnega javnega nemira, kršenja reda. Se tudi organi pregona, čeprav imajo za to ustrezno pravno podlago mogoče za korak umaknejo ne, da bi zato odložili nujne naloge, ki jih imajo, ampak morda nebi naredili nekaj, kar ni nujno potrebno za to, da se spoštuje red in mir in disciplina. Moram pa reči nekaj zelo odkrito. Zdaj tudi zaradi nekaterih mojih odločitev in potez sem zelo veliko v pogovorih s tujimi državami. Kot veste imam te poslanice, vsakemu evropskemu narodu oziroma državi v njegovem jeziku izrazil solildarnost in odzivi francoskega predsednika, španskega kralja, italijanskega predsednika, jutri bom govoril z nemškim predsednikom, so seveda fantastični. To mi daje priložnost, da z njimi govorim. Nekaj bi rad povedal slovenski javnosti. Vsi ti suvereni govorijo o nas z izrazi enega velikega občudovanja. To rečem zelo redko, vendar vam bi rad rekel, da je to res. Gledajo statistike, gledajo ocene, gledajo mnenja tudi nevladnih organizacij o tem kakšno je življenje v Sloveniji, zlasti v času te krize in ne samo zaradi bontona, ampak zato, ker tako mislijo, govorijo z občudovanjem in se sprašujejo, kje so razlogi za to, da Sloveniji ta hip to tako uspeva.

Erika Štular: In tretje vprašanje poslušalcev je, spoštovani predsednik se vam ne zdi, da bi se v teh časih le morali bolj konkretno opredeljevati in povedati državljanom s čim se in s čim se ne strinjate? Ne morete se bledo ograditi od vsega. Ali vas prav nič ne motijo nesramnosti in hudobije v izjavah predstavnikov sedanje vlade, depeša, grožnje?

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Glejte. Moja naloga ni, da sem še eden od politikov, ki ima svoje mnenje in sodeluje v burni politični debati. Ljudje lahko zaupajo, da imam tako kot drugi tudi jaz neke osebne poglede, ki so lahko še veliko bolj izrecni kot pogledi drugih politikov. 30 let sem v tej politiki in v tej politiki sem bil poslanec, domači in evropski, predsednik vlade, predsednik parlamenta. Kot predsednik republike pa se moram kakšenkrat tudi vzdržati kakšne kot sem prej rekel, ko sem ocenjeval gradivo UKOM-a oziroma vlade o medijskih krajin, se moram vzdržati neke kako bi rekel, grobosti ali pa ultimativnosti ali pa črno bele slike, kar ni nazadnje moje poslanstvo, da rečem, kdo ima prav ali ne v nekem prepiru, ampak da prepirov ni, kolikor je to mogoče, ampak da je sodelovanje. Verjamem, da vsi ljudje tega ne odobravajo in to razumem. Vendar pa je bila vedno to filozofija mojega vodenja države in pri tem bom ostal. Vem, da bom deležen kritik, toda v to verjamem, to je moje poslanstvo, to je moje delo in ga bom skušal do konca opraviti po svojih najboljših močeh.

Erika Štular: Dobro hvala gospod predsednik, da ste odgovorili na vprašanja poslušalcev in na najina vprašanja.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor: Hvala lepa.

Aleš Kocjan: Tako, s tem bomo končali. Predsednik hvala za gostovanje v Studiu ob 17ih in za vsa pojasnila. Oddajo sva vodila Aleš Kocjan in Erika Štular. Za to je skrbel Jon Čergan. Jutri pa bomo v Studiu ob 17ih govorili o glasbenem sektorju v koronakrizi. Zanimivi gostje, do metalcev, do simfonikov in politikov, bodo predstavili položaj profesionalnih glasbenikov in organizacij, nacionalnih in nevladnih ter možne rešitve in finančne pomoči za blažitev škode. Bodite z nami torej tudi jutri, danes pa hvala za pozornost in na slišanje.