Govor predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja na slovesnosti ob podelitvi priznanja Obrtnik leta 2016

Ljubljana, 1. 12. 2016 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je udeležil slavnostne prireditve in podelitve priznanja Obrtnik leta 2016, kjer je imel slavnostni govor.



Govor predsednika objavljamo v nadaljevanju. Velja govorjena beseda!

Predsednik republike na slovesnosti ob podelitvi naziva Obrtnik leta 2016
Foto: Anže Malovrh / STA

Glede na makroekonomske kazalce in obete za naprej, bi nas lahko navdajal optimizem. Očitno je, da smo se po 8. letih izvlekli iz krize. Tretje leto zapored beležimo solidno gospodarsko rast, tudi napovedi za naslednje štiri leta so obetavne.

Najbrž ne moremo več računati na stopnjo rasti, ki smo ji bili priča pred krizo, kar pomeni, da se bo naše približevanje evropskemu povprečju upočasnilo, še zlasti, ker smo v kriznih letih dodatno zaostali. Zato moramo storiti vse, da se naš razvoj nadaljuje, čeprav počasi a vendarle stabilno. Gospodarska klima v letošnjem novembru je bila najvišja vse od maja 2008.

Vendar je zdaj odločilnega pomena, da ne bomo, kot sem opozoril že pred dvema letoma, ob prvih znakih gospodarskega okrevanja, prehitro zadovoljni s premalo. V tem položaju, domačem in mednarodnem je za nas odločilnega pomena, da utrdimo politično stabilnost, pogumneje pripravimo in izvedemo strukturne reforme za trajno in vzdržno gospodarsko okrevanje in socialno stabilnost ter okrepimo učinkovitost in kredibilnost vseh institucij. Znašli smo se v položaju, ko moramo zaradi domačih in mednarodnih razmer zgraditi trdno gospodarstvo, močno in strpno družbo ter močno državo. Skratka, postati moramo bolj odporni na strese v mednarodnem okolju. Začetek vsega je politična stabilnost, za katero se moramo vsi potruditi po najboljših močeh.

Zakoračili smo v 4. industrijsko revolucijo, ki uvaja delitveno ekonomijo in ima za cilj trajnostni razvoj. Zato vstopamo v svet neomejene razsežnosti digitalizacije in krožnega gospodarstva. Povečuje se zlasti potreba po novih storitvenih dejavnostih brez katerih ni več proizvodnje.

Finančna kriza je kljub sanaciji bank pustila svoj pečat; previdnost pri dajanju in najemanju kreditov se je bistveno povečala, celo nizke obrestne mere ne prispevajo k povečanju kreditne aktivnosti. Zlato fiskalno pravilo se ne uveljavlja le na ravni države oziroma javnih financah ampak vedno pogosteje tudi v podjetniškem sektorju. Naša podjetja so se razdolžila in razvoj financirajo v vedno večjem obsegu z lastnimi sredstvi.

Kljub digitalizaciji, delitveni ekonomiji in krožnemu gospodarstvu ostaja naša potreba po tradicionalnih in novih obrtnih izdelkih in storitvah enaka, če ne celo večja. Obrtni mojstri v naši družbi pridobivajo na ugledu in veljavi. Postopoma, morda nekoliko prepočasi, temu sledi tudi izobraževalni sistem, zanimanje mladih za obrtne poklice se počasi povečuje.

Negotovost globalne razsežnosti, ki vpliva na gospodarstvo je precejšnja. Soočeni smo z posledicami gospodarske krize, z rastočo begunsko krizo in naraščajočo varnostno krizo. Kljub jasni potrebi po bolj trdni evropski povezavi je ta hip Evropska unija manj učinkovita, kot bi si želeli in zaslužili.

Skratka, znašli smo se v položaju, ko moramo še bistveno bolj misliti z lastno glavo, biti pogumnejši in prodornejši pri odločitvah, ki so bistvene za našo gospodarsko in politično stabilnost, se truditi za ponovno renesanso Evropske unije in vsepovsod po svetu iskati in utrjevati naša mednarodna prijateljstva.